Po odločitvi drugostopenjske komisije, da lahko nosečnica, o kateri so se v zadnjih dneh obširno razpisali mediji v širši regiji, lahko opravi splav na Hrvaškem, je ta v porodnišnici Petrova vložila vlogo za prekinitev nosečnosti. Toda odgovor bolnišnice jo je presenetil – dejali so, da ne morejo zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe, ki bi bila v skladu z odločitvijo omenjene komisije in z določbami zakona, ki ureja prekinitve nosečnosti.
Iz zagrebškega kliničnega centra so danes sporočili, da so nosečnico informirali o načinu prekinitve nosečnosti, ki jo je mogoče opraviti v porodnišnici Petrova. "Od zdravnikov, specialista ginekologije in specialista pediatrije s subspecializacijo neonatologije, je dobila informacije, povezane z načinom prekinitve nosečnosti (umetna sprožitev poroda), ki ga je mogoče opraviti na Kliniki za ženske bolezni in porode KBC Zagreb, kar je gospa zavrnila," so pojasnili.
Glede na nujnost stanja, v katerem je, se je pacientka skupaj z družino nato odločila, da se bo za izvedbo feticida obrnila na Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Tja je sicer prošnjo že naslovila, komisija, ki je preučila njen primer, pa je posegu že pred dnevi dala zeleno luč.
Prvi mož hrvaškega UKC-ja: Na Hrvaškem nihče nima izkušenj s tem posegom
Direktor zagrebškega kliničnega centra Ante Ćorušić je sicer še pred odločitvijo zagrebške porodnišnice Petrova menil, da bo nosečnica na poseg vseeno morala v Slovenijo: "Kolikor vem, na Hrvaškem nihče ne zna opravljati feticida, nihče ni izšolan za to in nima izkušenj s tem Mislim, da bodo gospo napotili v Slovenijo, postopek pa bo plačal hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje. Feticid je postopek, kjer je cilj uboj ploda. To je brutalen postopek, kjer z iglo vstopiš v maternico in ciljaš srce fetusa. Gre za uboj, po katerem se plod po delih odstranjuje," je v oddaji Otvoreno v sredo na hrvaški nacionalni televiziji povedal Ćorušić.
Otrok ne bi preživel, ali pa bi bil kot rastlina
Visoko noseča Hrvatica je v 24. tednu nosečnosti zaradi tumorja v glavi otroka želela narediti splav, a so ji v štirih zagrebških bolnišnicah dejali, da ta na Hrvaškem po desetem tednu ni mogoč, čeprav zakon predvideva tudi izjeme. Ko je primer prejšnji teden prišel v javnost, se je bitka za njene pravice začela tudi v medijih. S pomočjo odvetnice je čakala na odločitev drugostopenjske komisije na Hrvaškem in ponovna magnetna resonanca je res pokazala "nove bistveno spremenjene okoliščine", na podlagi katerih je komisija ocenila, da so izpolnjene zdravstvenopravne predpostavke za prekinitev nosečnosti, je nato sporočil hrvaški zdravstveni minister Beroš.
"Gre za precedenčno odločitev na Hrvaškem, tako da imamo zdaj črno na belem to, kar smo vedeli že prej – da je prekinitev nosečnosti v takšnih primerih zakonita. S tem smo lahko zadovoljni zaradi vseh žensk v prihodnosti," je po odločitvi komisije za hrvaško tiskovno agencijo Hina dejala odvetnica Vanja Jurić.
Čeprav bodo poseg nazadnje vseeno opravili v Sloveniji, pa je minister Beroš danes potrdil, da bo v skladu s protokolom stroške kril hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje (HZZO).
Splav na Hrvaškem vse težje dostopen
Primer je v hrvaški javnosti znova odprl debato o vse težji dostopnosti splava na Hrvaškem. Danes popolne so v znak solidarnosti z omenjeno nosečnico in z vsemi ženskami, ki so jih prikrajšali za z zakonom zajamčeno pravico do splava, potekali shodi v različnih mestih po vsej Hrvaški, tudi v Zagrebu, kjer se je po poročanju televizije HRT zbralo 5000 ljudi.
"Zahtevamo dostopno prekinitev nosečnosti, zahtevamo, da zagotovijo zmogljivosti za izvajanje postopka, da naredijo register zdravnikov z ugovorom vesti. Ne bomo odnehali, dokler ne izpolnijo teh zahtev," so na četrtkovi tiskovni konferenci povedale predstavnice skupnosti Roda, soorganizatorja shoda v Zagrebu. "Kolikšen odstotek zdravnikov bo imel ugovor vesti, je njihova stvar, vendar pa mora imeti 100 odstotkov žensk zagotovljeno ustrezno zdravstveno oskrbo," so dodale.
V soboto ob 11. uri pa bo v Zagrebu potekal še shod za življenje v znak podpore vsakemu nerojenemu otroku.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.