Jedrska elektrarna v bližini mesta Enerhodar, ki z električno energijo oskrbuje četrtino Ukrajine, je s šestimi reaktorji ena največjih jedrskih objektov na svetu in največja v Evropi. Elektrarno so po navedbah ukrajinskih uradnikov več ur obstreljevali, nato pa je okoli 3.30 ure zagorelo v tretjem, četrtem in petem nadstropju enega od blokov. "Po obstreljevanju jedrske elektrarne Zaporožje s strani ruskih sil je izbruhnil požar," je v videu, objavljenem na družbenem omrežju Telegram danes ponoči, sporočil tiskovni predstavnik elektrarne Andrej Tuz. "Gasilci ne morejo priti do elektrarne in pogasiti požar. Prekinite z obstreljevanjem" pa je dodal v drugem videu.
Tudi ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba je na Twitterju pozval k prenehanju obstreljevanja. "Če bo eksplodiralo, bo desetkrat huje kot Černobil. Rusi morajo takoj ustaviti obstreljevanje, spustiti gasilce blizu in jim omogočiti vzpostavitev varnostnega območja," je zapisal. Podobno opozorilo je izdal tudi Dmitro Orlov, župan bližnjega mesta Enerhodar. "Grožnja svetovni varnosti. Zaradi neusmiljenega obstreljevanja sovražnikov gori jedrska elektrarna Zaporožje." Dodal je še, da zahteva, da naj Rusi takoj nehajo z obstreljevanjem.
Požar in napad je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in sporočil: "Evropa, zbudi se!"
Tony Irwin, strokovnjak za jedrsko energijo in profesor na avstralski univerzi, je zgodaj zjutraj za Guardian povedal, da so možnosti za eksplozijo v jedrski elektrarni Zaporožje izjemno majhne. Po njegovih besedah ima jedrska elektrarna tlačne lahkovodne tipe reaktorja (PWR). "PWR-reaktorji so veliko varnejši od tistih v Černobilu, in kot kaže, niso poškodovani. Imajo tudi vgrajene sisteme za zaščito pred požarom," je dejal Irwin, ki se že 30 let ukvarja z jedrsko energijo v Veliki Britaniji. Ruske sile sicer so že prevzele nadzor nad Černobilom, ki je bil prizorišče ene najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, vendar so uradnikom objekta dovolili, da še naprej nemoteno delajo.
"Seveda ni najboljša ideja raketirati največjo jedrsko elektrarno v Evropi. Toda ponavljam, možnosti za eksplozijo in izpust radioaktivnih delcev so zelo majhne. Če pa bodo pristojni morali elektrarno v Zaporožju zapreti, bo Ukrajina soočena s številnimi izpadi električne energije," je še dodal Irwin.
In zakaj so Rusi sploh tako močno napadli jedrsko elektrarno? "Najverjetneje so na tem območju želeli izklopiti elektriko," pa je ugibal Graham Allison, strokovnjak za jedrsko energijo s Harvarda.
Požar so kasneje uspešno pogasili. Kasneje so ukrajinske oblasti sporočile, da so ruske čete prevzele nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje. Ukrajinsko osebje sicer še naprej dela in spremlja stanje elektroenergetskih enot, so zapisali v izjavi za javnost.
Po izbruhu požara so zaokrožile novice, da so pristojni izmerili povišano radioaktivnost, toda to informacijo so kasneje zanikali, iz elektrarne pa sporočili, da je raven sevanja v mejah normale. Še pred obstreljevanjem elektrarne je Ukrajina Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) opozorila, da so ruski tanki in pehota blizu mesta Energodar, nekaj kilometrov od jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi je v izjavi, objavljeni v četrtek, pozval k takojšnji prekinitvi napadov v Energodarju in v bližini elektrarne.
Elektrarna je bila zgrajena leta 1985 v času Sovjetske zveze, ima šest reaktorjev in z električno energijo oskrbuje večji del države. Obrat se nahaja v mestu Enerhodar blizu reke Dnjeper na jugu Ukrajine. Je eden od štirih aktivnih jedrskih objektov v Ukrajini in predstavlja šest od skupno 15 reaktorjev v državi. Reaktorje so zagnali med letoma 1984 in 1995. Prvi reaktor so začeli graditi 1. aprila 1980. Peti je bil dokončan leta 1989. Šestega pa so dodali leta 1995 po odpravi moratorija na nadaljnji jedrski razvoj. Elektrarno upravlja ukrajinska NNEGC Energoatom. Ravno to področje za gradnjo elektrarne so izbrali zaradi dejstva, da je okoliško zemljišče neprimerno za kmetijsko in zaradi odročnosti področja od drugih držav. Tam se nahaja tudi podzemno skladišče izrabljenega goriva.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.