Razkošna vila po 2000 letih spet razkrila osupljive freske

Na poslikavi, ki obsega tri stene sobe, medtem ko se četrta stran odpira na vrt, lahko poleg boga Dioniza vidimo bakhantke, upodobljene kot plesalke ali kot divje lovke. Mladi satiri s koničastimi ušesi igrajo na dvojno flavto, medtem ko eden od njih daruje vino. V središču kompozicije pa je ženska s starim Silenom, ki drži baklo, kar pomeni, da gre za iniciatko, smrtnico, ki bo z nočnim obredom posvečena v skrivnosti Dioniza. Vse figure so upodobljene na piedestalih, kot bi šlo za kipe, a so hkrati polne življenja. 

Slikarijo so časovno postavili v 30. ali 40. leta pred našim štetjem, kar pomeni, da je bila v času katastrofalnega izbruha Vezuva stara že več kot sto let. 

"Čez sto let bo današnji dan veljal za zgodovinskega," je ob odkritju dejal italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli in poudaril, da smo s tem dobili nov vpogled v še vedno slabo raziskan del življenja antičnega sveta. 

"Bakhantka ali maenada je za antične ljudi izražala divjo, neukrotljivo plat ženske; žensko, ki zapusti otroke, dom in mesto, se osvobodi moškega reda in svobodno pleše, hodi na lov in je surovo meso v gorah in gozdovih; z drugimi besedami, pravo nasprotje "prijazne" ženske, ki posnema Venero, boginjo ljubezni in poroke, ženske, ki se gleda v ogledalo in se preobraža v lutko," je pomen podob povzel direktor Arheološkega parka Pompeji Gabriel Zuchtriegel. Dodal je, da imajo freske sicer globoko religiozen pomen, a so se hkrati uporabljale tudi za okrasitev prostorov za prirejanje banketov in pojedin, "podobno kot ko najdemo kopijo Michelangelovega Stvarjenja Adama na steni italijanske restavracije v New Yorku". 

Banketna dvorana je del razkošnega domusa oziroma domovanja bogatih meščanov. Med drugim je vključeval zasebno kopališče, o katerem smo že poročali, odkrili pa so tudi črno sprejemnico, okrašeno s prizori iz trojanske vojne, ter svetišče s svetlo modrim ozadjem, ki poleg štirih letnih časov prikazuje alegorije kmetijstva in pastirstva. Območja, ki še čakajo na raziskovanje, vključujejo vhod, celoten atrijski kompleks in velik del peristila oziroma s stebri obdanega notranjega dvorišča. 

Domus se nahaja v zadnjem, devetem odseku Pompejev, kjer so izkopavanja stekla februarja 2023. Od takrat so odkrili že več kot 50 različnih prostorov oziroma stavb. Med bolj zanimivimi so atrijske hiše, ki so jih v prvem stoletju našega štetja spremenili v delavnice: tam tako najdemo pekarno s pečjo, s prostori za mlinske kamne in prostori za predelavo živil za distribucijo v mestu, pa tudi pralnico.