Danska je Američanom pomagala vohuniti za evropskimi zavezniki

V nedeljo objavljeno poročilo danskega medija Danmarks Radio (DR) razkriva, da je Ameriška varnostna agencija (NSA) sodelovala z dansko obveščevalno službo (FE) pri tajnem zbiranju informacij o visokih politikih in uradnikih iz Nemčije, Francije, Švedske in Norveške, torej evropskih zaveznikih. 

Poleg nemške kanclerke Angele Merkel naj bi bili tarči prisluškovanja tudi tedanji nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in tedanji vodja opozicije Peer Steinbruck. 

Poročilo je bilo objavljeno kot zaključek preiskave, ki jo je DR opravil skupaj z več mediji – švedsko televizijsko postajo SVT, norveško NRK, nemškimi mediji NDR, WDR in Süddeutsche Zeitung ter francoskim časnikom Le Monde. 

Kot so ugotovili, je NSA dostopala do kratkih besedilnih sporočil SMS, telefonskih klicev in opravil na internetu, vključno z iskanjem, klepetom in storitvami za sporočanje. Vohunjenje je bilo podrobno opisano v tajnem internem poročilu delovne skupine FE s kodnim imenom "Operacija Dunhammer". Informacije so prihajale iz devetih različnih virov, ki so imeli dostop do tajnih informacij FE, njihova razkritja pa je neodvisno potrdilo več virov, še navaja DR.

Danske oblasti poročanja medijev ne komentirajo

Danska obrambna ministrica Trine Bramsen naj bi bila s celotno zadevo seznanjena avgusta lani. Pred tem je za DR povedala, da je "sistematično prisluškovanje bližnjim zaveznikom nesprejemljivo". To je poudarila tudi v današnjem odzivu za nemške medije, pri čemer konkretnega primera ni želela komentirati. Se pa danska vlada distancira od tovrstnih aktivnosti. 

Poročanja medijev prav tako ni želela komentirati danska vojaška obveščevalna služba.

Ameriško vohunjenje med in po aferi Snowden 

Obtožbe o ameriškem vohunjenju so se sicer pojavile leta 2013, ko je nekdanji pogodbenik NSA Edward Snowden razkril na tisoče tajnih dokumentov, ki so razkrili obsežen nadzor ZDA, vzpostavljen po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Ti dokumenti so med drugim razkrili, da je ameriška vlada vohunila za lastnimi državljani ter imela po vsem svetu razvejano prisluškovanje. Med drugim so prisluškovali mobilnemu telefonu Merklove. 

ZDA so Snowdna obtožile kraje vladne lastnine, nepooblaščene objave informacij o nacionalni obrambi in namerne objave zaupnih obveščevalnih informacij. Dve izmed treh točk sta bili vzeti iz zakona o izdaji države, po vsaki točki pa je Snowdnu grozilo po deset let zapora. Snowden je azil poiskal v Rusiji. Iz Bele hiše tedaj informacij niso zanikali, so pa povedali, da telefonu Merklove niso nikoli prisluškovali in mu tudi ne bodo, saj je Nemčija tesna zaveznica ZDA. 

Snowden je v nedeljo po razkritju poročila ameriškega predsednika Joeja Bidna obtožil, da je bil v ta škandal "globoko vpleten" že prvič – ko je bil še podpredsednik ZDA. Pozval je, da bi morale podatke o vohunjenju javno razkriti – ne samo Danska, pač pa vse vpletene strani. 

Nemčija ni presenečena, Švedska in Norveška zahtevata pojasnila

V Nemčiji predsednik preiskovalne parlamentarne komisije za NSA Patrick Sensburg (CDU) nad razkritji ni bil presenečen. Kot je dejal po poročanju nemškega Deutsche Welle, so tovrstna prisluškovanja običajna praksa. "Treba je razumeti obveščevalne službe. Tukaj ne gre za prijateljstvo. Ne gre za moralno-etične zadržke. Gre za uveljavitev interesov," je dejal. Potrdil je, da je za prisluškovanje izvedel šele iz medijev ter da je to s "političnega vidika škandal".

Tudi nemška vlada ni bila seznanjena, da so iz Danske vohunili za njenimi vodilnimi predstavniki. "Zadeva vaše preiskave je kanclerki znana šele po vašem vprašanju," dejal tiskovni predstavnik nemške vlade. Tudi sedanji nemški predsednik Steinmeier je dejal, da doslej ni bil seznanjen s prisluškovanjem iz Danske.

Za Berlinom so se odzvali tudi v Franciji. Kot je sporočila francoska vlada, so navedbe o ameriškem vohunjenju za vodilnimi politiki v Evropi ob pomoči Danske zelo resne, če se potrdijo. "To je zelo resno. Preveriti moramo, ali so naši partnerji v EU, Danci, v svojem sodelovanju z ameriškimi službami naredili napako ali zmoto," je za francoski radio dejal francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune. Dodal je, da bi bilo prav tako zelo resno, če se bo izkazalo, da je Washington vohunil za voditelji EU.

Švedski obrambni minister Peter Hultqvist in norveški obrambni minister Frank Bakke-Jensen pa sta od danskih oblasti zahtevala pojasnila. Dodala sta, da sta o tem z dansko obrambno ministrico govorila že pretekli teden.

Macron in Merklova od Danske in ZDA zahtevata pojasnila glede domnevnega vohunjenja

"Če so informacije resnične (...) je to nesprejemljivo med zavezniki, še manj pa med evropskimi zavezniki in partnerji," je na novinarski konferenci po skupnem zasedanju nemške in francoske vlade povedal francoski predsednik Emmanuel Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izpostavil je pomen zaupanja med Evropejci in Američani in dodal, da med njimi ni prostora za sumničenje. "Zato pričakujemo popolno jasnost. Zahtevali smo, da naši danski in ameriški partnerji zagotovijo vse informacije o teh odkritjih in teh preteklih dejstvih. Pričakujemo te odgovore," je poudaril francoski predsednik.

Z njim se je strinjala tudi nemška kanclerka. Povedala je, da je pomirjena, ker sta danska vlada in obrambna ministrica Trine Bramsen jasno sporočili, kaj menita o tem. "To je dober temelj za razjasnitev dejstev in dobro izhodišče za vzpostavitev odnosov, ki resnično temeljijo na medsebojnem zaupanju," je poudarila Merklova.