Armenci se spominjajo genocida otomanskega cesarstva

Skupine Armencev so se danes s svečami in rožami pridružile tradicionalni procesiji v spomin na žrtve genocida, od katerega mineva 106 let. Že v petek se je v središču Erevana zbralo okoli 10.000 ljudi na tradicionalnem pohodu z baklami, na katerem so tokrat zažigali tudi turške in azerbajdžanske zastave. 

Med Armenci že dolgo tli jeza do Turčije in Azerbajdžana, kar je bilo vidno tudi v vojni z Azerbajdžanom lani v Gorskem Karabahu. Armence je poraz proti Azerbajdžanu, ki ga je podpirala Turčija, hudo prizadel. Premier Nikol Pašinjan je označil vojno za agresijo, s katero so želeli uničiti sledi Armencev. "Turška ekspanzionistična zunanja politika in ozemeljske težnje glede Armenije so dokazi oživitve njihove genocidne ideologije," je sporočil Pašinjan v izjavi.

Armenci si že dolgo prizadevajo za mednarodno priznanje genocida nad Armenci leta 1915 v času otomanskega cesarstva med prvo svetovno vojno, ko je v množičnih pobojih in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev. Genocid priznava več deset držav, ne pa tudi Turčija, ki kot naslednica cesarstva genocid zanika in trdi, da je šlo za kolektivno tragedijo, v kateri so umrli tudi številni Turki. Trdi, da je umrlo do 500.000 ljudi, ko so se Armenci uprli in stopili na stran ruskih invazijskih sil med prvo svetovno vojno.

Biden pred priznanjem genocida nad Armenci govoril z Erdoganom

Ameriški predsednik Joe Biden je  kljub svarilom Turčije pokol Armencev v osmanskem cesarstvu v času prve svetovne vojne priznal kot genocid.

"Spominjamo se življenj vseh tistih, ki so umrli v armenskem genocidu v času otomanskega cesarstva in se zavezujemo, da bomo preprečili, da bi se takšne grozote kadarkoli ponovile," je v izjavi, ki jo je delila Bela hiša, zapisal Biden in s tem postal prvi predsednik ZDA, ki je v izjavi ob obletnici pokola Armencev uporabil izraz genocid. "Potrjujemo zgodovino. Tega ne delamo, da bi valili krivdo, temveč da bi zagotovili, da se to, kar se je zgodilo, nikoli ne ponovi," je dodal v izjavi.

Po ocenah zgodovinarjev je bilo v otomanskem cesarstvu v letih 1915 in 1916 ubitih od več sto tisoč do 1,5 milijona Armencev. Turčija kot naslednica otomanskega cesarstva priznava, da je med prvo svetovno vojno umrlo od 300.000 do 500.000 Armencev in obžaluje pokol, ostro pa zavrača, da bi to označili za genocid.

Turčija je v odziv ZDA obtožila, da poskuša na novo pisati zgodovino. "Besede ne morejo spremeniti ali na novo spisati zgodovine," je po Bidnovem sporočilu zapisal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. "Od nikogar ne bomo sprejemali lekcij o svoji zgodovini," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem "tretje strani" obtožil vmešavanja v notranje zadeve Turčije. "Nihče nima nič od tega, da razprave, ki bi jih morali opravljati zgodovinarji, tretje strani politizirajo in iz njih ustvarjajo instrument vmešavanja v našo državo," je sporočil.

Armenski premier Nikol Pašinjan je medtem pozdravil Bidnovo dejanje. V zapisu se mu je zahvalil za "pomemben korak na poti do pravice in neprecenljivo podporo za potomce žrtev armenskega genocida".