'Zelo jasen in sistematičen načrt za prihodnost Libije'

Predstavnik libijske opozicije Mahmud Džibril je danes v Luksemburgu evropskim zunanjim ministrom predstavil načrt libijske opozicije, združene v libijski prehodni narodni svet, o tem, kako se bodo stvari odvijale po odhodu libijskega voditelja Moamerja Gadafija in vzpostavitvi prekinitve ognja.

Preberite tudi: Gadafi je že od leta 1969 glavni v Libiji, v kateri naj bi vladal sistem džamahirije. A resničnost je drugačna od teorije – ne v ljudski državi, Libijci živijo v diktaturi. Kdo je Gadafi in zakaj so se ljudje uprli?

Naš zunanji minister Samuel Žbogar je ob tem dejal, da je Džibril predstavil "zelo jasen in sistematičen načrt za prihodnost Libije". Najprej bodo vzpostavili nacionalni dialog, v katerega bi vključili vse predstavnike opozicijskih skupin, je Džibrilove besede povzel minister Žbogar.

Želijo se izogniti izkušnji Iraka

Na podlagi tega dialoga naj bi oblikovali prehodno vlado, v katero bi vključili tudi tehnokrate ter visoke vojaške in policijske oficirje iz sedanje oblasti, saj ne želijo popolne zamenjave celotnega sistema, ampak ohraniti to, kar ni kompromitirano v prejšnjem režimu, je povedal Žbogar. Ob tem je dodal, da se želijo tako izogniti izkušnji Iraka po padcu Sadama Huseina.

Po vzpostavitvi prehodne vlade naj bi šest mesecev trajala razprava o oblikovanju ustave, zatem naj bi to ustavo potrdili na referendumu, temu bi sledile parlamentarne volitve in dva meseca za tem tudi predsedniške volitve, zatem pa bi se prehodna vlada razpustila, je po Žbogarjevih besedah še pojasnil Džibril.

Libija kot demokratična država

Sicer pa je Džibril po Žbogarjevih navedbah govoril o Libiji kot demokratični državi, osnovani na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic, enakopravnosti žensk in nediskriminaciji.

"Sebe in prehodnega sveta ni predstavljal kot predstavnika Libije, ampak nekoga, ki je posrednik med libijskim ljudstvom in zunanjim svetom, kajti opozarjal je, da niso bili izvoljeni, zato so lahko samo posredniki, ne morejo pa predstavljati libijskega ljudstva," je še izpostavil minister Žbogar.

EU prosil za pomoč pri graditvi demokracije

Džibril je po ministrovih besedah EU zaprosil za ekonomsko pomoč in pomoč pri graditvi demokracije, ko bo vzpostavljena nova oblast. Pri tem je večkrat poudaril, da je predpogoj odhod Gadafija in njegove družine, saj brez tega tranzicije in miru v Libiji ne bo.

Zato je libijska opozicija po Žbogarjevih besedah tudi zavrnila mirovni predlog Afriške unije, ki te "glavne sestavine rešitve, to je odhoda Gadafija, ni vključeval".

Džibril je ministrom pojasnil, zakaj taka prekinitev ognja zanje ni sprejemljiva. Če Gadafi ne odide, bi to zacementiralo sedanjo delitev Libije na vzhod in zahod, čemur nasprotujejo, zato si najprej želijo odhoda Gadafija, nato pa ohranitev Libije kot celote z novo prehodno vlado, je njegove besede povzel Žbogar.

Poleg tega je Džibril po Žbogarjevih besedah dejal, da bi moral Nato okrepiti svoje vojaške aktivnosti.

Preberite tudi: Po zavrnitvi mirovnega načrta za Libijo, ki ga je predlagala Afriška unija, je francoski zunanji minister sporočil, da Nato ne dela dovolj za zaščito civilistov. ''Nato je želel prevzeti vodenje operacije v Libiji, zdaj naj odigra svojo vlogo,'' pravi.

EU potrdila nove energetske sankcije proti libijskemu režimu

Sicer pa so zunanji ministri EU danes potrdili uvedbo novega niza sankcij proti libijskemu režimu Moamerja Gadafija. Tokrat gre za sankcije proti 26 energetskim podjetjem. Ob tem so poudarili, da bodo po potrebi sprejeli dodatne ukrepe za preprečitev financiranja režima. V tem okviru si bodo države članice še naprej prizadevale, da popolnoma preprečijo vsakršno financiranje režima z izvozom nafte in zemeljskega plina, izhaja iz sklepov, ki so jih danes sprejeli ministri.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je ob tem poudarila, da so sankcije zelo pomembne in da so prinesle "bistven premik naprej". Tudi Džibril je po njenih besedah danes dejal, da so pomembne.

Sankcije proti 26 podjetjem za zemeljski plin in nafto po besedah nemškega zunanjega ministra Guida Westrewelleja za Gadafijev režim dejansko pomenijo embargo na nafto in plin ter so še en pomemben korak pri preprečevanju dotoka denarja Gadafiju.

To je sicer že peti sveženj sankcij proti Gadafijevemu režimu. EU je marca potrdila sankcije v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1973, ki vključujejo zamrznitev premoženja državni naftni družbi. Poleg tega je sankcije razširila še na pet podružnic te naftne družbe.

Poleg tega je EU tedaj napovedala prepoved vseh letov v libijskem zračnem prostoru in prepoved poletov vseh libijskih ali drugih letal, osumljenih prevažanja orožja in oboroženih plačancev, preko zračnega prostora članic EU.

Prve sankcije proti Gadafijevemu režimu je EU sprejela konec februarja, ko je Gadafiju in še 25 predstavnikom režima prepovedala potovanja v Unijo ter Gadafiju, petim članom njegove družine ter še 20 posameznikom zamrznila premoženje.

Nato je EU zamrznila premoženje petim libijskim institucijam oziroma podjetjem, vključno s centralno banko in libijskim državnim investicijskim skladom LIA.

Zatem je sprejela tudi odločitev, da prepoved potovanja na ozemlje Unije in zamrznitev premoženja razširi na enajst oseb ter zamrznitev premoženja na devet podjetij oziroma institucij.