"Bomo videli, koliko se bodo vmešavali in koliko se ne bodo. Če bodo luči migale, so to oni, bomo videli," pogovor začne Meri Verdinek, 28-letnica, ki se lahko pogovarja z dušami. Kot pove, je že kot otrok ogromno komunicirala, ampak takrat ni vedela, da komunicira z dušami preminulih. "V otroštvu so se dogajale stvari, da sem začela pripovedovati o točno določenem načinu odhoda, ki se je čez teden zgodil v naši bližini," doda.
Svojega daru se je začela še bolj zavedati, ko ji je pred sedmimi leti umrla babica, saj je ta vstopila v stik z njo, pripoveduje. "Njen prvi stavek je bil, da zdaj jo lahko tikam, saj naju ati in mami ne slišita," razloži in doda, da je takrat prišla do razkritja, da lahko z njo komunicira. Duše so ob meni ves čas, v mojih ušesih vedno vlada hrup, v smehu razlaga Verdinekova. Kljub vedno prisotni energiji, pa ima težave pri večernem spancu, saj so duše takrat najbolj aktivne in bi z njo komunicirale. "Energije na zemlji se takrat umirijo in potem lažje dostopajo do nas."
Pri komuniciranju z umrlimi pa gre za neke vrste klepetanje, in kot razloži sama, je njen najmočnejši kanal jasnovidnost, vse vidi v podobah, slikah. Prikazujejo se ji izseki iz življenja umrlih, življenja stranke in njihovega skupnega življenja. Poleg izsekov pa duše rade dodajo tudi kakšno besedo, stavek - včasih le namignejo, nas usmerijo, še doda. Ljudje hodijo k njej iz različnih razlogov, največkrat zaradi krivde, obstajajo pa tudi taki, ki verjamejo, da jim pokojne duše še želijo nekaj sporočiti.
Ob prvem novembru se spominjamo na ljudi, ki jih ni več z nami, hodimo na grobove in prižigamo sveče. Še vedno je večine od nas strah pred izgubo ljubljene osebe, vendar kot zagotavlja Verdinekova, smrti ni, je le prehod. "Ko pa mi pridemo tja, nas tisti, ki so nas na zemlji imeli radi in mi njih, čakajo."
Vsi sicer ne verjamejo njenim razlagam, vendar ima medijka tudi za te odgovor: "Jaz vedno pravim, ne jaz in ne duše, nismo tukaj zato, da bodo dokazovale obstoj, jaz pa svoj dar. Velikokrat pa se zgodi, da je na drugi strani skeptik, ki odide zelo pomirjen, zadovoljen."
Resnica ali fikcija, ni pomembno. Pomembno je, kot pravi Meri Verdinek, da v življenju živimo polno, obkroženi z ljudmi, ki jih imamo radi in jim to tudi znamo pokazati. Ter da cenimo vse, kar nam življenje ponuja.
