Natašo Pirc Musar so pri polaganju venca na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve spremljali podpredsednica DZ Meira Hot, predsednik državnega sveta Marko Lotrič in zunanja ministrica Tanja Fajon.

"Verjamem, da je ta spomenik tisti, ki nas lahko približa k spravi, namreč to je spomenik vsem žrtvam vojn in povojnih pobojev," je ob robu slovesnosti v izjavi za medije pojasnila Pirc Musarjeva.

Prepričana je, da je Slovenija na dobri poti do sprave, ki je sicer "intimna stvar". "Vsak pri sebi bo moral razmisliti kdaj, kako in zakaj se je potrebno spraviti, ampak verjamem, da bomo Slovenci tudi to zmogli," je dejala.

Osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod, k spravi in edinosti ob Kongresnem trgu kliče od julija 2016, od leta 2018 pa je ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave tudi del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov ter osrednji kraj polaganja vencev ob 1. novembru.

Kučan na Svetem Urhu opozoril na grozljive posledice vojn

Po državi pa se je na današnji praznik zvrstilo več komemoracij in polaganj vencev. Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana je na Svetem Urhu priredila žalno slovesnost s polaganjem cvetja, kjer je zbrane nagovoril prvi predsednik republike Milan Kučan. Vojna je strašna stvar, najhujša, kar jih lahko povzroči človek, je dejal. "Stati na pravi strani zgodovine, pomeni stati na strani miru," je dodal.

"Zločini in množično teptanje človekovega dostojanstva, od Karabaha prek Ukrajine vse do strašljivega dogajanja na Bližnjem vzhodu, ne dovoljujejo, da bi molčali. Današnja slovesnost je zato in tudi mora biti protest zoper nasilje. Je glas proti vojni," je izpostavil v nagovoru.

Kot je dejal, se v vojnah sprožajo in poskušajo celo upravičevati človekova najnizkotnejša dejanja. "Takšna nedopovedljiva, kot jih v sebi skriva tudi ta kraj spomina. Ljudje, ki so jih doživeli, zato po vsem svetu dvigujejo glas, naj se nikoli več ne ponovijo. Pa vendar se vedno znova in znova ponavljajo, vedno znova je človek v tej svoji iskreni želji prevaran," je dejal nekdanji predsednik republike. Prepričan je, da bi bilo spore, ki jih poskušajo rešiti z orožjem, mogoče rešiti po mirni poti. Ob vsem, kar se dogaja v svetu okoli nas, je trdno prepričan, da danes stati na pravi strani zgodovine, pomeni stati na strani miru. 

V Mariboru pa je med drugim potekala žalna slovesnost pri partizanskem grobišču na pokopališču Pobrežje. Udeležil se je je tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je položil venca na grobišče padlim v 1. svetovni vojni in grobišče sovjetskih ujetnikov.

Šarec se je poklonil Maistru in Peperku

Minister za obrambo Marjan Šarec je pred spomenik generala Rudolfa Maistra venec položil z vojaškimi častmi. Cvetje so v počastitev spomina na prvega borca za severno mejo položili tudi podžupan Kamnika Uroš Pirc in člani Društva general Maister, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Na kamniškem pokopališču se je minister poklonil tudi spominu na Edvarda Peperka, ki je bil leta 1991 ena izmed prvih žrtev v vojni za samostojno Slovenijo. Poleg Šarca so cvetje na grob Peperka položili Pirc ter delegaciji Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik.

Prometni režim na območju nekaterih pokopališč so spremenili že v dneh pred praznikom. V nekaterih mestnih so z namenom, da bi bilo okoli pokopališč čim manj gneče zaradi avtomobilov, omogočili brezplačen prevoz do pokopališč. Prav tako so v nekaterih mestih uredili brezplačno parkiranje.

Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.

Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.