Potem ko sta se francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder včeraj strinjala, da je potrebno storiti vse, da bi se izognili vojni v Iraku, je skupno stališče Francije in Nemčije v ZDA naletelo na buren odziv.
Rumsfeld: Nemčija in Francija sta problem
Ameriški sekretar za obrambo Donald Rumsfeld je med pojasnjevanjem ameriške politike do Iraka dejal, da sta Nemčija in Francija glede tega "problem" ter ocenil, da ti dve zaveznici, ki nasprotujeta ZDA glede Iraka, ne predstavljata drugega kot "staro Evropo".
Po njegovih besedah večina evropskih držav ni na njuni strani, ampak na strani ZDA. Rumsfeld je dejal, da postaja pomembnejša vzhodna Evropa z velikim številom držav, ki so že članice zveze Nato ali pa so dobile povabila za vstop v zavezništvo, te države pa so na strani ZDA.
Rumsfeld je tudi ponovil, da ameriški predsednik Bush ni sprejel še nobene odločitve glede morebitnega vojaškega posredovanja v Iraku, vendar je vse odvisno od iraškega predsednika Sadama Huseina. Znova je zatrdil, da v očeh Washingtona iraški predsednik na noben način ne sodeluje z inšpektorji ZN za nadzor orožja in da se razplet približuje. Po zagotovilih vodilnega moža Pentagona pa bo Bush predstavil nove podatke o iraškem orožju za množično uničevanje, če se bo odločil vstopiti v vojno.
Evropa užaljena nad Rumsfeldovimi nediplomatskimi izjavami
Nemčija in Francija sta se na Rusmfeldovo izjavo odzvali z jezo. Predsedujoči odbora za zunanje odnose v nemškem bundestagu Volker Rühe je ob začetku skupnega zasedanja francoskega in nemškega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko v Berlinu menil, da Rumsfeld ni pravi diplomat in pojasnil, da v nasprotju s stališči ameriškega obrambnega ministra obstaja "čisto nova Evropa".
Prepričan je še, da se bo 19-člansko zavezništvo kmalu dogovorilo glede začetka načrtovanja vrste ukrepov, ki so jih predlagale ZDA. Ti med drugim predvidevajo varovanje Turčije kot edine članice zavezništva, ki meji na Irak.
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin, ki se je tudi udeležil seje v Berlinu, je pripomnil: "Imamo Evropo, ki gleda v prihodnost". Francoski minister za gospodarstvo in finance Francis Mer je dejal, da je "globoko užaljen" zaradi Rumsfeldove opazke. Socialistična opozicija pa je po besedah nekdanje ministrice za delo Martine Aubry obsodila "ošabno in predrzno vedenje ZDA, ki želijo z vedno manj pravili same vladati svetu".
Na Rumsfeldove izjave se je odzval tudi predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) Peter Schieder. Poudaril je, da evropske države pri vprašanju vojaškega napada na Irak niso razdeljene. "Ameriške izjave, da sta Francija in Nemčija osamljeni pri nasprotovanju vojni v Iraku in da večina predvsem vzhodnoevropskih držav podpira vojaško intervencijo, za katero se zavzemajo ZDA, so neutemeljene," je v sporočilu za javnost zapisal Schieder.
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson pa je prepričan, da bodo zaveznice premostile nasprotna stališča glede vprašanja podpore morebitnemu napadu ZDA na Irak. "Gre za nesoglasje glede časovnega poteka, ne glede posredovanja samega", je menil.
Kitajska in Rusija tudi proti napadu
Sicer pa se nemško-francoskemu stališču pridružuje tudi Kitajska, ki meni, da je treba storiti vse za preprečitev vojne. "Naše stališče je zelo blizu Franciji," je povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva. "Zaskrbljeni smo nad kopičenjem vojaške sile." Kitajska je naklonjena temu, da bi inšpektorjem dali več časa za pregled zalog orožja.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je v Atenah dejal, da njegova država zaenkrat ne vidi razlogov za uporabo sile proti Iraku. “Rusija verjame, da še ne obstajajo razlogi za uporabo vojaške sile proti Iraku. Obstaja še nekaj diplomatskega in političnega prostora za reševanje iraške zadeve,” je dejal Ivanov.
