Tujina

ZDA lahko napadejo

Bagdad/Ankara/Washington/Moskva, 23. 01. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z ameriškim kolegom Bushem dejal, da so najpomembnejši kriteriji za ocenjevanja položaja v Iraku sklepi inšpektorjev ZN za nadzor nad orožjem, ki jih bodo ti predstavili 27. januarja v VS ZN. ZDA pa ponavljajo stališče, da za napad ni potrebna nova resolucija Varnostenega sveta.

Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je ob robu srečanja z britanskim kolegom Jackom Strawom v Washingtonu dejal, da ameriška vlada ne izključuje nove resolucije o Iraku, vendar pa meni, da ta ni nujno potrebna. ZDA z napetostjo pričakujejo poročilo inšpektorjev ZN prihodnji ponedeljek in mu bodo "skrbno" prisluhnili, je še dejal Powell.

Podobnega mnjenja je tudi pomočnik ameriškega državnega sekretarja Richard Armitage, ki je v Moskvi ocenil, da ZDA ne potrebujejo še ene resolucije ZN za napad na Irak. "Menimo, da je v prvi resoluciji dovolj elementov, da delujemo zdaj, brez dodatne resolucije," je za moskovski radio Eho izjavil Armitage.

Richard Armitage pomočnik ameriškega državnega sekretarja
Richard Armitage pomočnik ameriškega državnega sekretarja FOTO: Reuters

Pomočnik ameriškega državnega sekretarja je s tem mislil na resolucijo 1441 Varnostnega sveta ZN, ki je bila sprejeta novembra in ki predvideva poročilo VS ZN o vsaki "grobi kršitvi" obveznosti na področju razorožitve s strani Iraka. Armitage je sicer zagotovil, da ZDA niso sprejele še nobene odločitve glede vojne proti Iraku. Najprej je potrebno počakati na poročilo inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka prihodnji ponedeljek, je še povedal Armitage. Pomočnik ameriškega državnega sekretarja končuje dvodnevni obisk v Moskvi, kjer je danes sodeloval na rusko-ameriških pogovorih o boju proti terorizmu, je še povedal, da si ZDA prizadevajo prepričati Izrael, naj se ne vključi v morebiten spor z Irakom, v primeru napada na Bagdad.

Irak se ne boji ZDA

"Nikoli ne bomo zapustili naših načel. Takšno je stališče Iraka spričo ameriške vojaške mobilizacije in groženj," je še poudaril Husein.

Iraški predsednik Sadam Husein je izjavil, da se iraško ljudstvo ne boji provokacij Washingtona. "Naši sovražniki dobro vedo, da se ne bojimo pritiskov in groženj," je na zasedanju iraške vlade dejal Husein.

Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz pa je medtem izjavil, da je Sadam Husein odredil usmrtitev vseh iraških znanstvenikov, ki bi sodelovali z inšpektorji ZN za nadzor orožja, in njihovih svojcev. Kot je povedal Wolfowitz, "to vemo zahvaljujoč različnim virom". Pri tem je dodal, da so bili iraški znanstveniki prisiljeni naučiti se odgovorov za inšpektorje in da so se pripadniki iraških tajnih služb pred inšpektorji izdajali za znanstvenike. Wolfowitz je tudi menil, da je mogoče, da bi Irak "vdrl" v računalnike Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da je blokiral nadzorne prelete ameriških izvidniških letal U2 in pomembne dokumente skrival v mošejah, bolnišnicah in zasebnih stanovanjih.

Inšpektorji pregledali pet objektov

Inšpektorji ZN nadaljujejo s pregledi
Inšpektorji ZN nadaljujejo s pregledi FOTO: Reuters

Inšpektorji so obiskali tudi bagdadsko univerzo, kjer so preiskali fakulteti za medicino in znanost. Več sto študentov se je na njihovo navzočnost odzvalo z protesti, vendar pa niso ovirali dela inšpektorjev.

Strokovnjaki za izstrelke so obiskali tovarno Tet el Savari 30 kilometrov severno od Bagdada, ki spada v okvir iraške vojaške industrije in proizvaja steklena vlakna. Inšpektorji za kemično orožje so se odpravili v kompleks El Kaka 50 kilometrov južno od Iraka, dve skupini strokovnjakov za biološko orožje so pregledali univerzo Mustan Seria v iraški prestolnici, skupina strokovnjakov Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) pa je obiskala skladišče Tarmija.

ZDA pripravljajo urad za Irak?

Administracija ameriškega predsednika Georgea Busha naj bi v Perzijskem zalivu oblikovala urad za Irak, ki naj bi vodil obnovo pomembne iraške infrastrukture po vojaškem posredovanju v državi. Urad naj bi vodil upokojeni general Jay Garner, ki bo poveljeval tridesetim strokovnjakom. Garner je v preteklosti sodeloval v operacijah na območju prepovedi letenja na severu in jugu Iraka.

Tudi Avstralci, ki se sicer zavzemajo za mir, v Zaliv pošiljajo vojsko
Tudi Avstralci, ki se sicer zavzemajo za mir, v Zaliv pošiljajo vojsko FOTO: Reuters

Okoli 350 avstralskih vojakov se je v Sydneyju vkrcali na ladjo, s katero naj bi odpluli proti Perzijskemu zalivu. Poleg avstralskega premiera Johna Howarda jih je pospremilo še kakih 150 ljudi, ki so protestirali proti odločitvi avstralske vlade, da se bo pridružila ZDA in Veliki Britaniji pri nameščanju svojih enot v Zalivu za primer napada na Irak. Howard je ob odhodu vojakov izrazil prepričanje, da bi vprašanje Iraka lahko rešili brez uporabe sile, in poudaril, da z nameščanjem vojakov na območju njegova država lahko prispeva k mirni rešitvi iraške krize.

Pogajanja o turški podpori napadu

Turški vojaški policist straži nemško vojaško fregato FGS Augsburg, ki je zasidrana v istanbulskem pristanišču
Turški vojaški policist straži nemško vojaško fregato FGS Augsburg, ki je zasidrana v istanbulskem pristanišču FOTO: Reuters

Najvišji diplomatski predstavniki Turčije, Irana, Saudske Arabije, Jordanije, Sirije in Egipta v Istanbulu pripravljajo deklaracijo o iraški krizi, medtem ko se ameriške in britanske vojaške sile zbirajo v Zalivu. Turčija je izrazila zadržanost in vojaške akcije v Iraku ni pripravljena podpreti brez nove resolucije Združenih narodov, medtem ko se ameriški vojaški uradniki z Ankaro intenzivno pogajajo o številu enot, ki bi se lahko nastanile v Turčiji.

Nekateri zahodni analitiki menijo, da države v regiji nimajo političnega vpliva za ponujanje alternativ. Istanbulsko srečanje, na katerem naj bi pokazale pripravljenost, da se izognejo vojni, pa je namenjeno zgolj javnemu mnenju držav udeleženk.

Irak je na srečanju šestih bližnjevzhodnih držav pozval Turčijo, naj zavrne ameriško prošnjo za vojaško podporo v primeru napada na Bagdad. Pristanek Turčije bi ZDA omogočil odprtje "severne fronte" proti Iraku, čeprav Ankara nasprotuje vojni, saj se boji gospodarskih posledic, socialnih trenj in političnih nemirov, hkrati pa je pod hudim pritiskom, naj zavrne pomoč svojih zaveznic v Natu.

Iraški veleposlanik v Turčiji El Dulejmi je povedal, da želi Irak udeleženke srečanja prepričati, naj svoje prijateljske odnose z ZDA izkoristijo za odvrnitev napada na Irak. "Turčija je vplivna država in bi lahko zavrnila ameriško zahtevo," je dejal iraški diplomat in dodal: "Turško ljudstvo ne želi napada."

Rusmfeld: Inšpektorji so zgolj "raziskovalci" in ne inšpektorji

Donald Rumsfeld
Donald Rumsfeld FOTO: Reuters

Na vprašanje, ali je potrebno inšpektorjem dati na voljo več časa, je ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld odgovoril, da ne gre za inšpektorje, ampak bolj za raziskovalce. Kot je dodal, če bi to bile inšpekcije, potem bi Irak razkril vse podrobnosti glede svojega orožja za množično uničevanje, ne pa da morajo ti "raziskovalci" iskati dokaze po vsem Iraku. Irak je prevelika država in to lahko traja leto dni, je povedal.

Na vprašanje, kaj mora Irak storiti, da se izogne vojni, je Rumsfeld odgovoril, da mora izpolniti resolucijo VS ZN, pokazati kaj ima, predati seznam znanstvenikov, ki to lahko potrdijo, v nasprotnem pa naj Sadam Husein odide iz Iraka.

Rumsfeld je dejal, da novinarsko konferenco neposredno prenašajo v Iraku s pomočjo znanega letala vrste commando solo, ki so ga uporabljali že med posredovanjem na Kosovu. Po besedah Rumsfelda želijo ZDA na ta način Iračanom pokazati, kako deluje demokracija, saj lahko novinarji zastavljajo težka vprašanja in se jim nato ni potrebno bati zase in za svoje družine.

Rumsfeld je tudi zagotovil, da je bil režim Sadama Huseina vzpostavljen na terorju in nato, predvsem iraškemu občinstvu, pojasnjeval zgodovino odnosov Iraka z mednarodno skupnostjo. Zatrdil je, da je bilo iraško poročilo ZN o orožju za množično uničevanje pomanjkljivo in ni dokazalo, da Irak ne poseduje orožja za množično uničevanje. Po njegovih zagotovilih ZDA niso sovražnik iraškega ljudstva, pri čemer je dodal, da vojna ni neizogibna.

Glede negativnega javnega mnenja do vojne v Iraku pa je Rumsfeld dejal, da se ankete spreminjajo, zato morajo politični voditelji razpravljati o dejstvih in ljudem prepričljivo predstaviti stališča, o tem kaj mora država storiti. "Če se katera od držav z nami ne strinja, je tudi prav, saj se je to v zgodovini že velikokrat zgodilo," je dejal. Vsaka država pa se bo morala sama odločiti kaj bo storila.

SORODNI ČLANKI