Mama malega Krisa še nima podatka, koliko bo njihova pot v ZDA stala. Čez lužo so poslali vse potrebne Krisove izvide in zdaj čakajo njihovo povabilo. Predsednica društva Palčica Pomagalčica Larisa Štoka je povedala, da pričakuje, da bo končen znesek še poskočil.
Kris bo moral biti ob prejetju zdravila popolnoma zdrav
Štoka je dejala, da je ta znesek še brez donatorskih in sponzorskih pogodb, ki vsakodnevno polnijo njihov nabiralnik. Zatrdila je, da česa takega ne bodo nikoli izigrali.
Zaenkrat Krisovi starši vedo le okvirno ceno revolucionarne genske terapije, ki je 2,3 milijona evrov in je ta hip edina znana številka. Kris bi v bolnišnici moral preživeti najmanj mesec dni, ob njem pa bo verjetno tudi eden od staršev.
Ko bo Kris zdravilo prejel, bo moral biti popolnoma zdrav, zato starši zdaj skrbno pazijo, da se ne bi niti prehladil. Zdravilo za vsakega otroka pripravijo posebej, ko je enkrat zmešano, ga mora prejeti v roku 48 ur.
Preostanek denarja bodo namenili drugim otrokom
Tu so še stroški prevoza. Med potjo v ZDA bo Kris obkrožen s številnimi medicinskimi napravami, med drugim bo priklopljen na kisik. Zato bo z njim potoval tudi nekdo od medicinskega osebja.
Če pa bi po posegu imel kakšen zaplet - in njegov nevrolog s pediatrične klinike trdi, da so ti možni - utegnejo stroški poskočiti. Končni znesek naj bi bil znan v prihodnjih dneh. Bodo pa v društvu po njegovi rehabilitaciji ves preostanek denarja podarili drugim otrokom, najprej življenjsko ogroženim.
"Sem prepričana, da bo Kris pomagal tudi ostalim otrokom, ki pomoč potrebujejo," je še dejala predsednica društva. Na društvu še zatrjujejo, da ne bodo niti centa porabili mimo namena, za katerega je bil denar zbran.
Premalo pozitivnih zgodb
Kris je močno povezal Slovenijo, stopili smo skupaj in pomagali. Kaj je vzrok za epski 'crescendo' povezanosti ljudi v dvorani, zunaj nje, in vzporedno pri presenetljivo velikem in hitrem odzivu za 19-mesečnega fantka?
"To samo kaže, da so ljudje tukaj, v tem našem prostoru, res rpotrebovali eno tako pozitivno zgodbo in da imajo verjetno dovolj 'jamranja', negativnih zgodb in zgodb o neuspehih," meni psiholog Univerze na Primorskem Kristijan Musek Lešnik.
Osnovne človekove potrebe, kot sta povezanost in pripadnost, najlažje dosežemo s pomočjo uspešnih športnikov in ekip, pa poudarja filozof športa Milan Hosta. "Od kolesarjev, do plezalke, Dončiča in še ta uspeh košarkarjev se je spet vrnil ob potencialnem uspehu odbojkarjev," je dejal in razložil, da smo tako "spet dobili tisto vezno točko med nami – da mi Slovenci vendarle zmoremo, ko se za nekaj postavimo skupaj".
Uničujemo stereotip slovenske privoščljivosti ob neuspehu
Musek Lešnik je še poudaril, da so se ob uspehih odbojkarjev izrisali trije nauki. Ljudje se povezujemo okoli nečesa pozitivnega, nečesa kar navdihuje. Pokazala se je tudi prava mera domoljubja. "In tretja reč, ki se mi zdi pomembna, da se prebija ta slovenski stereotip, da nekdo, ki ima visoka pričakovanja in napove, da gre na zmago, da je deležen posmeha in privoščljivosti, če mu ne uspe," je povedal.
Tu smo postavili nove mejnike v naši družbi izoliranih posameznikov, v stanju splošne apatije. Ob Krisu se je v nas vzbudila tudi potreba, da smo empatični, sočutni. Toda, zakaj je takšna enotnost pri nas tako zelo redka? "Slovence se da precej zlahka motivirati, združiti proti nečemu. Manjka teh pozitivnih zgodb in se mi zdi, da so potrebne, zato da potegnejo ljudi ven iz te apatije," meni Musek Lešnik.
"Ko smo pokazal to moč, to solidarnost, da smo srčni, bi želel, da se ta nadaljuje, s tem, da pokažemo, za kaj nam gre, tudi pred parlamentom, ne pa samo na Stožicah, na stadionu," pa še dodaja Hosta.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.