V Parizu je več kot 150 svetovnih voditeljev odprlo podnebno konferenco, na kateri naj bi do 11. decembra oblikovali nov globalni podnebni dogovor. "Uspeh še ni zagotovljen, a je na dosegu roke," je poudaril francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je prevzel predsedovanje konferenci.
Obama: ZDA prevzemajo svoj del odgovornosti
V nagovoru udeležencem je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da ZDA prevzemajo svoj del odgovornosti, ki jo nosijo kot druga največja proizvajalka toplogrednih plinov. ZDA so se zavezale k reševanju klimatskih sprememb, ob tem pa je Obama poudaril, da ukrepi ne smejo vplivati na gospodarsko rast. "Kot voditelj največje svetovne gospodarske sile in druge največje proizvajalke toplogrednih plinov, ZDA ne le prepoznavajo svoje vloge v ustvarjanju problema, pač pa prevzemajo svoj del odgovornosti za ukrepanje," je dejal ameriški predsednik.
Ameriški predsednik Obama se je kmalu po prihodu v Pariz srečal s kitajskim kolegom Xi Jinpingom. Kitajska, ki je bila eden glavnih krivcev za propad globalnih podnebnih pogajanj v Kopenhagnu leta 2009, je tokrat pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti. "Na nobenem drugem področju naša koordinacija ni bila bolj nujna in bolj plodna," je poudaril Obama. "Kot dve največji proizvajalki toplogrednih plinov smo oboji prepričani, da je delovanje naša odgovornost," je dodal.
Kitajski predsednik je sicer razvite države danes v Parizu spomnil na njihovo obljubo o 100 milijardah dolarjev za podnebno ukrepanje v državah v razvoju do leta 2020 in jih pozval, naj izpolnijo svoje napovedi. Xi je dejal, da bi morale razvite države sprejeti "več skupnih odgovornosti" za omejitev globalnega segrevanja in pri pomoči državam v razvoju pri prilagajanju na višje temperature.
Razvite države so na vrhu v Kopenhagnu leta 2009 obljubile, da bodo do leta 2020 zbrale 100 milijard dolarjev letno za pomoč državam v razvoju pri njihovem prilagajanju na podnebne spremembe in uvajanju čistejših tehnologij. Trenutno so razvite države na okoli dveh tretjinah omenjenega zneska.
Mugabe: Države v razvoju obremenjujejo s 'čiščenjem razdejanja, ki so ga ustvarile same'
Odkrito kritičen do razvitih držav pa je bil v Parizu predsednik Zimbabveja Robert Mugabe. Spomnil jih je, da so prav one odgovorne za "negotovo podnebno okolje, v katerem živimo". "Brezvestno je, da so razvite države ne le skopuške pri zagotavljanju sredstev" za države v razvoju, ob tem še želijo "nesorazmerno" obremeniti države v razvoju "pri čiščenju razdejanja, ki so ga ustvarile same", je bil oster.
Mugabe je poudaril, da afriških držav ni mogoče kriviti za podnebne spremembe in da je zanje več na kocki, saj nimajo denarja za krepitev obrambe proti posledicam teh sprememb, kot so suše in dvig morske gladine. "Ne moremo in ne bomo prevzeli več obveznosti," je dejal. "To bi zavrlo naša razvojna prizadevanja in še posebej naše ukrepe za izkoreninjenje revščine," je prepričan.
Znanstveniki svarijo, da mora svet nujno nasloviti problem globalnega segrevanja temperature, sicer se mora človeštvo pripraviti na katastrofalne posledice, kot so suše, poplave in dvig morske gladine. 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - 195 držav in EU - želi v Parizu doseči dogovor, s katerim bi dvig temperature omejili na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.
Cerar posvaril pred krepitvijo migrantskih tokov zaradi podnebnih sprememb
Slovenski premier Miro Cerar je pozval k dejanjem. "Če ne bomo ukrepali sedaj, bodo obremenjujoči migrantski tokovi, s katerimi se soočamo danes, kmalu še dodatno okrepljeni zaradi podnebnih sprememb," je opozoril.
Cerar je v nagovoru spomnil, da so se svetovni voditelji zbrali v izrednem času. Iztekajoče se leto so zaznamovala varnostna vprašanja, težave zaradi podnebnih sprememb in migrantska kriza, kot je doslej še nismo videli. "Ti med seboj povezani globalni izzivi pozivajo k hitremu sprejemu obsežnih zavez za ohranitev tega planeta za prihodnje generacije," je v nagovoru poudaril premier.
Slovenija po njegovih besedah v Parizu v celoti podpira skupno stališče EU. Zavzema se za ambiciozen, trajen in pravno zavezujoč podnebni dogovor, ki bi združil razvite države in države v razvoju. Naša država želi dogovor v obliki protokola, ki bi vključeval zaveze o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter mehanizem pregleda napredka in prilagajanja ciljev na vsakih pet let.
Slovenija namerava okrepiti tudi podnebno financiranje. Dodatni prispevek nacionalnega podnebnega sklada bo povečal skupno finančno pomoč državam v razvoju za 50 odstotkov glede na dosedanje ravni, je poudaril Cerar. Upoštevajoč posebnosti Slovenije je premier izpostavil še nujnost sodelovanja pri upravljanju z vodami in gozdovi.
Pot do ambicioznega in zavezujočega sporazuma bo po Cerarjevih besedah zagotovo zelo težavna in zahtevna, kajti treba je upoštevati izredno raznolike interese različnih držav, tudi tistih največjih in tistih najmanjših.
Vendar premier meni, da je tudi med najbolj problematičnimi državami, ki so največji onesnaževalci okolja, dozorelo spoznanje, da morajo nekaj ukreniti, kajti tudi one so na našem planetu in že čutijo posledice globalnega onesnaževanja pretiranih izpustov.
"Skupno spoznanje je, da je to skrajni čas, ko lahko še učinkovito, skupaj ukrepamo ter rešimo naš planet in družbo pred ekološko katastrofo," je izpostavil ter dodal, da sta družba in narava mnogo bolj povezani, kot smo morda v preteklosti mislili.
Ključno sporočilo okoli 150 voditeljev je po besedah slovenskega premierja to, da se politiki vsega sveta zdaj resnično zavedajo problema in izziva.
Pri tem se po Cerarjevih navedbah zastavlja vprašanje, koliko gre za retorični nastop, koliko pa so besede mišljene iskreno, kar bodo pokazali prihodnji dnevi pogajanj o konkretnih rešitvah. "Obstaja pa veliko upanje, da dosežemo znaten napredek," je ocenil.
"Gre namreč za moralno odgovornost, obvezo naše generacije do prihodnjih rodov in za prelomen trenutek, saj smo počasi že vsi na tem svetu spoznali, da je treba ukrepati tukaj in zdaj ... sicer bomo odgovorni za propad planeta in za to, da bodo naši otroci doživeli katastrofo," je še izpostavil premier.
'Slovenija je lahko preko Luke Koper transportno okno za Vietnam'
Cerar je sicer med dvostranskimi srečanji ob robu podnebnega vrha v Parizu danes izpostavil zelo resen pogovor z vietnamskim premierjem o razvoju gospodarskega sodelovanja. "Slovenija je lahko transportno okno za Vietnam in druge azijske države v Srednjo in Vzhodno Evropo preko Luke Koper," je ponazoril možnosti sodelovanja.
Poleg tega se je premier danes v Parizu posebej sestal z makedonskim predsednikom, potem ko je v nedeljo s kolegi iz EU govoril o tem, da je treba podpreti makedonska prizadevanja na njihovi meji z Grčijo za vzpostavitev učinkovitega nadzora nad prehodom migrantov in preprečitev nedovoljenih migracij.
Znova se je slovenski premier danes v Parizu pogovarjal tudi s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, tudi o vprašanju postavljanja tehničnih ovir na slovensko-hrvaški meji, pri čemer je ponovil, da je hrvaškemu kolegu zagotovil, da Slovenija ne bo postavljala ovir na spornih točkah.
"Mislim, da sva konstruktivno to dorekla," je ocenil Cerar in dodal, da je kolega Milanović soočen z zgodbo vzpostavljanja nove vlade, tako da je njegova pozornost tudi zelo usmerjena v to.
Danes vrh posvečen svetovnim voditeljem
Konferenca se je sicer začela v nedeljo s prvimi pogajanji delegatov, danes pa je bil vrh posvečen svetovnim voditeljem. Voditelje sta ob prihodu pozdravila francoski predsednik Francois Hollande in generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. Dogajanje na prizorišču Le Bourget na obrobju Pariza sicer poteka pod izredno strogimi varnostnimi ukrepi po nedavnih terorističnih napadih v francoski prestolnici.
"Na tej konferenci je na kocki usoda človeštva. Po napadih v Franciji se moramo lotiti nujnih prioritet in se odzvati na izziv terorizma, a hkrati tudi delovati dolgoročno," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v pogovoru za francoske medije pred konferenco poudaril Hollande. Prepričan je, da bo voditelje zgodovina sodila po dogovoru - ali odsotnosti dogovora - v Parizu.
V uvodnem nagovoru voditeljev je Hollande poudaril, da "vložki na mednarodni konferenci še nikoli niso bili tako visoki, saj gre za prihodnost planeta, prihodnost življenja". "Upanje vsega človeštva leži na ramenih vseh vas," je dejal.
Francoski predsednik je pozval k dogovoru, ki bi vključeval zavezo k omejitvi dviga temperature na dve stopinji ali 1,5 stopinje Celzija ter petletne preglede napredka in prilagoditve ciljev. Nobena država se ob tem s posledicami podnebnih sprememb ne bi smela soočati sama.
Po minuti molka za žrtve terorističnih napadov v Parizu je Hollande poudaril, da se ne odloča med bojem proti terorizmu in bojem proti podnebnim spremembam. Podnebne spremembe lahko spodbudijo številne nove konflikte zaradi iskanja virov, zato je po mnenju francoskega predsednika na podnebni konferenci "na kocki mir".
Ban Ki Mun pa je države pozval k sodelovanju in prilagodljivosti. "Političnega trenutka, kot je ta, morda ne bo več," je opozoril.
Bolj problematična bi lahko bila Indija, četrta največja proizvajalka toplogrednih plinov na svetu. Indijski premier Narendra Modi je v prispevku za današnji časnik Financial Times opozoril, da imajo revne države pravico do uporabe premoga pri spodbujanju rasti svojih gospodarstev. "Življenjski slog nekaterih ne sme zatreti priložnosti za številne, ki so še vedno na prvih klinih lestve razvoja," je zapisal.
Preberite še več o tem, kakšni so načrti in pričakovanja tokratne podnebne konference v Parizu.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.