Veliki koralni greben pretresa najhujše beljenje doslej. Ga v 20 letih ne bo več?

Strokovnjaki so že konec marca opozarjali, da na Velikem koralnem grebenu odvija največje beljenje koral doslej, zdaj pa so po vnovičnem pregledu območja ugotovili, da je stanje še hujše, kakor so mislili. Če so konec marca še menili, da si lahko korale opomorejo, zdaj to upanje vedno bolj plahni. 

Znanstveniki opozarjajo, da je okrevanje, če se bodo podnebne spremembe odvijale z istim tempom, praktično nemogoče. 

Februarja, marca in aprila so bile temperature morja po celotnem grebenu najvišje, odkar opravljajo meritve, in sicer vsaj eno stopinjo Celzija višje od mesečnega povprečja.

Profesor Terry Huges je pojasnil, da je sprva del koral odmrl zaradi temperaturnega šoka, korale so se pravzaprav skuhale. Nato pa jih je večina odmrla zaradi tako imenovanega beljenja koral. 

Gre za postopno stradanje, namreč korale zaradi stresa, ki ga doživijo zaradi višjih temperatur, prekinejo odnos sožitja z algami, ki jim dajejo hrano in tudi značilne močne barve, in jih izločijo iz svojih struktur. To pa vodi do svetlejšega ali popolnoma belega videza, iz česar tudi izhaja ime procesa. Če se morje ne shladi, si korale ne opomorejo, ne povrnejo odnosa sožitja in postopno umrejo.

Strokovnjaki opozarjajo, da bodo, če se bo segrevanje nadaljevalo, korale v dvajsetih letih na tem delu umrle.

Veliki koralni greben, ki je sicer dvakrat starejši od človeške vrste, bi tako v naslednjih dveh desetletjih izumrl. 

Letošnje množično beljenje je bilo najhujše, odkar opravljajo meritve, pred tem so takšno močno beljenje zaznali le še leta 1998 in 2002, a je letošnje bistveno hujše. 

Študija je ugotovila tudi, da so korale, ki so preživele beljenje, zdaj podvržene še večjemu tveganju – plenilcem, kot so polži in morske zvezde.

Na najbolj izpostavljenem severnem delu grebena, ki je v dosedanjih beljenjih ušel brez hujših posledic, je tokrat umrlo kar 67 odstotkov koral.

Najhuje je prizadeto območje v bližini otoka Lizard, kjer je umrlo okoli 90 odstotkov koral. Andrew Hoey, ki je z ekipo pregledal območje, je povedal, da je vpliv veliko hujši, kot so se bali po prvi študiji, ki so jo opravili aprila. "Pretresljivo je iti v vodo, kamor si hodil skoraj 20 let, in vidiš, da je vse popolnoma drugače, kot si bil vajen," je dejal. "Le še čisto malo koral je ostalo, izgubili smo skoraj vse." 

Na otoku Lizard stoji raziskovalna postaja, kamor hodijo znanstveniki iz vsega sveta, da preučujejo morsko življenje. Ena izmed vodij postaje, Anne Hogget, je povedala, da je to ena izmed hujših katastrof, ki je prizadela Veliki koralni greben, kar jih je videla, odkar dela tam (od leta 1990). "Imeli smo beljenje leta 2002. Takrat smo mislili, da je stanje zelo slabo. A se ne more kosati s tem, kar imamo sedaj, zdaj je neprimerno hujše," je dejala.

Sicer upa, da si bo greben opomogel, a se boji, da ne bo imel priložnosti, saj temperature vode še naprej rastejo.

"Projekcije niso dobre," je pojasnila. "Še vedno v ozračje spuščamo ogljikov dioksid, in ta katastrofa je posledica izključno tega."