V Venezueli dan po napadu na vojaško oporišče nejasne razmere

Venezuelska vojska je danes lovila "plačance", ki so v nedeljo zbežali z orožjem po napadu na vojaško oporišče v mestu Valencia, ki so ga po lastnih navedbah izvedli proti morilski tiraniji predsednika države Nicolasa Madure.

Maduro je v nastopu na državni televiziji danes sporočil, da je napad trajal tri ure in da ga je izvedlo okoli 20 moških, ki jih je vodil bivši častnik. Dva napadalca so ubili, osem prijeli, med njimi tudi bivšega častnika, okoli deset pa jih je z orožjem pobegnilo, je dejal.

Maduro, ki se že od aprila sooča s skoraj vsakodnevnimi protesti z zahtevo po njegovem odstopu, je ob tem zanikal, da je šlo za upor vojske. Vojska pa je sporočila, da je napad izvedla "skupina kriminalcev, civilistov, ki so bili oblečeni v vojaške uniforme, ter poročnik, ki je dezertiral". Dezertiral je pred tremi leti in se zatekel v Miami v ZDA, so dodali.

Maduro je zatrdil, da imajo "ti teroristi" povezave s Kolumbijo in ZDA.

Incident je okrepil strahove, da bi vse večja politična in gospodarska kriza lahko privedla do večjega nasilja, morda celo oboroženega konflikta.

Maduro je še zatrdil, da so poročnika prijeli in da jim sedaj daje informacije, zbrali pa so tudi pričevanja ostalih prijetih sedmih civilistov.

Pohvalil je vojsko zaradi hitrega ukrepanja.

Opozicija je sicer že večkrat pozvala vojsko, naj umakne podporo Maduru.

Obrambni minister Vladimir Padrino, ki vodi vojsko, pa je že zagotovil, da je zvestoba vojske neomajna.

V videoposnetku, ki je v nedeljo zaokrožil po socialnih omrežjih, je bilo videti kakšnih 15 moških v vojaških uniformah, nekateri med njimi so bili oboroženi, ki so trdili, da so začeli upor v Valenciji, da bi ponovno vzpostavili demokracijo.

Kot njihov poveljnik se je predstavil častnik Juan Caguaripano, ki je dejal, da gre za legitimen upor skupaj s "pogumnim ljudstvom Venezuele", da bi se borili proti "morilskemu tiranu Nicolasu Maduru". Zahteval je tudi "takojšnje oblikovanje prehodne vlade in svobodne volitve".

Kot navaja AFP, pa ni jasno, ali gre za častnika, ki so ga prijeli.

Do omenjenega napada ali upora je sicer prišlo po tem, ko je Maduro minuli teden dosegel vzpostavitev ustavodajne skupščine, izvoljene na spornih volitvah, ki ima za nalogo spremembo ustave, a tudi pristojnost, da razpusti parlament. Njena prva odločitev je bila v petek razrešitev generalne državne tožilke Luise Ortege Diaz, ostre kritičarke predsednika Madura, ki je napovedala preiskavo spornih volitev, na katerih je bila izvoljena skupščina.

Skupščina je ustanovila tudi "komisijo resnice" za sodni pregon opozicijskih poslancev in vodij. Maduro je komisijo že pozval, naj opozicijskim poslancem odvzame imuniteto. V parlamentu ima sicer večino opozicija, z oblikovanjem ustavodajne skupščine pa je postala vloga parlamenta še bolj marginalizirana.

Peru je v torek v Limi sklical sestanek zunanjih ministrov 15 latinskoameriških držav, da bi odločili o morebitnih skupnih akcijah glede Venezuele.