Iz Venezuele poročajo o domnevnem uporu med vojaki

Do domnevnega upora proti predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru naj bi prišlo v vojaškem oporišču Fuerte Paramacay, 170 kilometrov zahodno od prestolnice Caracas.

"V zgodnjih jutranjih urah so teroristični napadalci vstopili v oporišče Paramacay v Valenciji," je prek Twitterja sporočil Diosdado Cabello, vodilni član vlade in namestnik vodje vladajoče Socialistične stranke predsednika Madura. V oporišču so uspeli znova v celoti vzpostaviti nadzor, je še zatrdil.

"Teroristi" so napadli vojaško oporišče v tem tretjem največjem venezuelskem mestu, ki je prestolnica zvezne države Carabobo, vendar so ga vojaki ubranili in aretirali več ljudi, so še sporočili predstavniki oblasti.

Poročali so tudi o streljanju v bližini oporišča, ki ga uporablja nacionalna milica (FANB), ki je sicer del venezuelskih oboroženih sil. Tudi ena od prič v Valenciji je povedala, da je ponoči slišala streljanje, poroča agencija Reuters.

Oglasil se je tudi poveljnik venezuelskih oboroženih sil, obrambni minister Vladimir Padrino, ki je tvitnil, da so skušali izvesti teroristični napad, vendar pa proti FANB ne morejo storiti ničesar.

Lokalni mediji so objavili fotografije, ki prikazujejo domnevne upornike, in pri tem poročali, da so uporniki pozvali k vstaji proti predsedniku Maduru. V videoposnetku, ki je zaokrožil po socialnih omrežjih, je videti skupino kakih 15 moških v vojaških uniformah, nekateri med njimi so oboroženi, ki trdijo, da so začeli upor v Valenciji, da bi ponovno vzpostavili demokracijo, je še poročal Reuters. Skupina se je v videu poimenovala 41. brigada.

Kot njihov predstavnik in poveljnik "operacije David Carabobo" se je na posnetku predstavil stotnik Juan Caguaripano, ki je dejal, da gre za legitimen upor skupaj s "pogumnim ljudstvom Venezuele", da bi se borili proti "morilskemu tiranu Nicolasu Maduru".

"Jasno sporočamo, da ne gre za državni udar. Gre za akcijo državljanov in vojske, da bi ponovno vzpostavili ustavni red. Gre za to, da rešimo državo pred popolnim uničenjem in ustavimo umore mladih ljudi in svojcev," je dejal Caguaripano, ki je zahteval "takojšnje oblikovanje prehodne vlade in svobodne volitve".

Po poročanju časnika El Nacional so šli v Valenciji na ulice državljani, ki so se napotili k vojašnici Paramacay, da bi izkazali podporo uporniškim vojakom.

V drugih delih države naj do vstaj ne bi prišlo. Kot je še sporočil Cabello, med vojaki vlada absolutni mir, ljudstvo in vojska pa bosta skupaj branila domovino.

Do domnevnega upora prihaja po tem, ko se je novoizvoljena ustavodajna skupščina, ki naj bi sprejela novo ustavo, v petek sestala na svoji prvi seji kljub spornim volitvam ter nasprotovanju opozicije in kritikam mednarodne skupnosti.

'Venezuela se ne bo vdala barbarstvu, lakoti, temi in smrti'

Dodatno so se razmere zaostrile v soboto, ko je ustavodajna skupščina s položaja razrešila generalno državno tožilko Luiso Ortega Diaz, ostro kritičarko predsednika Madura, ki je napovedala preiskavo spornih volitev, na katerih je bila pred tednom dni izvoljena skupščina.

Ortega, ki ji je več deset vojakov v soboto preprečilo vstop v njen urad, je že nekaj časa trn v peti predsednika Madura, s katerim je v sporu, ker ne priznava zakonitosti ustavodajne skupščine, izvoljene pred tednom dni na volitvah, ki so jih zaznamovali nasilje in obtožbe o volilnih nepravilnostih.

Skupščina se je prvič sestala v petek in nato v soboto sprejela odločitev o njeni odstavitvi, na njen položaj pa je že zaprisegel venezuelski varuh človekovih pravic Tarek William Saab. Skupščina je tudi sporočila, da bodo Ortegovi sodili zaradi nepravilnosti v času opravljanja funkcije in da ne sme zapustiti države.

Ortega, ki je sprožila preiskavo nepravilnosti na volitvah v ustavodajno skupščino, je v soboto dejala, da ne priznava odstavitve, ker je v nasprotju z ustavo in zakoni. "Ne bom se vdala, Venezuela se ne bo vdala barbarstvu, nezakonitosti, lakoti, temi in smrti," je dejala.

ZDA so kot nezakonito obsodile njeno odstavitev. Kot je na Twitterju zapisala tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert, je cilj odstavitve okrepiti avtoritarno diktaturo režima Madure. Odstavitev so obsodili tudi Kolumbija, Čile, Gvatemala, Mehika, Panama in Peru.

Domov se je vrnil vodja opozicije Lopez

V soboto pa se je na svoj dom vrnil vodja opozicije Leopoldo Lopez, potem ko je bil nekaj dni v vojaškem zaporu. Lopeza, ki je od 8. julija v hišnem priporu zaradi obtožb o vzpodbujanju nasilja med protivladnimi protesti leta 2014, so tajne službe odpeljale v zapor dan po volitvah v ustavodajno skupščino.

Njegova soproga je na Twitterju v soboto sporočila, da je sedaj znova doma in pripisala, da "še bolj prepričano in s še večjo močjo nadaljujejo boj za mir in svobodo v Venezueli".

Lopez, vodja protestov leta 2014, je bil sicer več kot tri leta zaprt v vojaškem zaporu, preden so ga 8. julija premestili v hišni pripor.

Še enega vodjo opozicije Antonia Ledezmo, ki so ga prijeli isti dan kot Lopeza, so izpustili že v petek. Tudi on je v hišnem priporu zaradi protestov leta 2014.

Vodja parlamenta, v katerem ima večino opozicija, Julio Borges je po odstavitvi tožilke obtožil Maduro in njegovo Socialistično stranko, da so za talce vzeli institucije v državi. "Ena roka, ena politična stranka je prevzela popoln nadzor preko nedemokratičnega mehanizma, ki je povsem diktatorski," je dejal.

Opozicija pa je zagotovila, da bo nadaljevala s protesti.

Po odstavitvi tožilke Ortega je južnoameriška gospodarska skupnost Mercosur v soboto sporočila, da je trajno zamrznila članstvo Venezuele zaradi kršenja demokratičnih načel. Izključitve države Mercosur sicer ne pozna.

Maduro je v pogovoru za nek argentinski radio danes dejal, da Venezuele ne bodo nikoli izključili iz Mercosurja. Argentinskega kolega Mauricia Macrija je obtožil, da želi vzpostaviti blokado Venezuele, ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa, da se želi dokopati do obsežnih venezuelskih zalog nafte.