Predsednik Jemna Abdrabuh Mansur Hadi in šiitska milica naj bi dosegla dogovor o rešitvi krize. Osnutek ustave, ki mu je milica Hutijev nasprotovala, naj bi sedaj spremenili, sprejeta pa bo lahko zgolj s soglasjem vseh strani. Obenem se bo nadaljevala načrtovana federalizacija države.
Danes doseženi dogovor ima devet točk. V bistvu gre za to, da so Hutiji dosegli svoje glede nove ustave, ki jo sprejemajo v Jemnu, v zameno pa se bodo umaknili iz vladnih poslopij, ki so jih zavzeli. Z dogovorom naj bi se strinjale tudi preostale politične struje v državi.
Hutiji bodo v skladu z dogovorom dobili predstavnike v vseh vladnih telesih, civilnih in vojaških. Poleg tega naj bi Hadi v roku tedna dni sprejel ukrepe za ureditev razmer v z nafto bogati provinci Mareb, ki je v veliki meri pod nadzorom plemen, sovražnih do Hutijev.
Uporniški šiiti bodi po drugi strani nemudoma izpustili vodjo Hadijevega urada Ahmeda bin Mubaraka, ki so ga ugrabili v soboto, ter umaknili borce iz predsedniške palače ter z drugih položajev v prestolnici, ki so jih zasedi v zadnjih treh dneh.
Voditelj milice Hutijev Abdul Malik al Huti je pred tem v televizijskem nagovoru zagrozil z nadaljnjimi "ukrepi", če se Hadi ne bo uklonil njihovim zahtevam za ustavne spremembe, ki bi okrepile pristojnosti in moč Hutijev.
Hutijski uporniki prihajajo s severa države, gre pa za manjšino, ki je Jemnu, takrat kraljevini, vladala kar tisočletje, vse do leta 1962. Njihova milica je septembra lani zavzela večji del prestolnice Sana in naj bi kot najmočnejša sila tudi de facto bolj ali manj nadzirala državo.
Kljub temu Hutiji, ki jih podpira Iran, očitno vsaj zaenkrat ne bodo strmoglavili Hadija, zaveznika Zahoda in podpornika ameriških napadov z brezpilotnimi letali. Kot ocenjuje mednarodna tiskovna agencija Reuters verjetno zato, da se vsaj zaenkrat izognejo posredovanju sunitskih držav v regiji in ZDA.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.