Ura tiktaka, dogovora pa ni in ni

V Mehiškem Cancunu se opolnoči uradno končuje podnebna konferenca ZN, vendar pa delegati iz 193 držav pred uradnim koncem niso dosegli dogovora o paketu ukrepov proti podnebnim spremembam, čeprav je bila agenda zadana manj ambiciozno kot lani v Koebenhavnu.

Gostiteljica Mehika naj bi se zato pripravljala, da konferenco podaljša za vsaj en dan, možnost "podaljškov" pa je že v četrtek napovedal tudi japonski pogajalec Akira Jamada. 

Kakšna bo usoda Kjotskega protokola?

Jabolko spora je med drugim Kjotski protokol, ki se mu leta 2012 izrteče veljavnost. Upanje držav v razvoju, da bodo razvite nadaljevale svoje obveznosti, so že v začetku zatrle Japonska, Kanada in Rusija. Vse tri so zatrdile, da jih podaljšanje Kjota ne zanima, dokler ne bodo poleg ZDA in velike onesnaževalke iz tabora nerazvitih na čelu s Kitajsko. EU je tako ostala skoraj osamljena, vendar se je morala prav tako otepati kritik okoljevarstvenih organizacij.

Slovenski minister za okolje in prostor Roko Žarnić ni znal napovedati usode Kjotskega protokola. "EU ostaja na stališču, da bi bilo, ob določenih pogojih, protokol treba podaljšati, medtem ko so stališča ostalih pomembnih gospodarstev, kot so Rusija, ZDA, Kanada, Japonska neenotna. Na določenih področjih so dogovori doseženi, države pa se bodo z usklajevanji še nadaljevale."

Kljub temu je ocenil, da na srečanju "veje rahel optimizem", ker tudi države, ki se še pred kratkim niso hotele zanimati za okolje, poudarjajo, da je treba sprejeti določene ukrepe. Kitajska je, na primer, napovedala možnost sprejetja prostovoljnih ciljev, odločno pa je zavrnila zavezujoče.

ZDA pa z republikanci na čelu predstavniškega doma kongresa prihodnji dve leti ne bodo storile ničesar. Namestnik premierja otoške državice Tuvalu Enele Sosene Sopoaga je bil oster in dejal, da politična zaostalost ene države drži ves svet za talca. Oster je bil tudi predsednik Bolivije Evo Morales.  Razvite države je obtožeil ekocida, ki bo enak genocidu, ker zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo suše, poplave in nevihte vsako leto umre 300.000 ljudi.

Upanje na možnost kompromisa pet minut pred ali pet minut po 12. uri je napovedal velik aplavz norveškemu ministru za okolje Eriku Solheimu, ki je delegate opozoril, da je najlažje vzbujati prepir, vendar potrebujejo duha kompromisa.

S Kjotom ne bo nič, a možnosti so tudi drugje

Napredek je mogoče doseči pri ukrepih, kot je dokončanje okvirja za "zeleni sklad", o katerem so se načeloma dogovorili že v Koebenhavnu. Razvite države so privolile v plačilo 30 milijard dolarjev do leta 2012, potem pa od leta 2020 vsako leto še 100 milijard.

Za države, kot je Kiribati, ki nujno potrebujejo zid pred naraščanjem morske gladine, je pomembno, da sklad nameni dovolj sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam in ne le večino za zmanjšanje izpustov. Duh je že ušel iz steklenice in podnebne spremembe so dejstvo.

Glede sklada se prepirajo, kdo ga bo vodil. Zahodne države želijo to zaupati Svetovni banki, nerazviti pa banko zavračajo in želijo bolj ali manj sami upravljati s sredstvi in izbirati projekte. Prepirajo se tudi, od kod bo prišel denar. Bolivija želi, da se plača iz proračunov bogatih, razvite države vztrajajo pri "inovativnih načinih", ki jih še niso določili. Med predlogi je poseben davek na letalske vozovnice ali finančne transakcije.

ZDA in Kitajska se prepirata, Bolivija 'trmari'

Pogajalci vlade predsednika Baracka Obame so vzeli za talca celotno konferenco zaradi prepira s Kitajsko glede verifikacije prostovoljnih ukrepov za zmanjšanje izpustov. Kitajci nočejo nadzora, Američani pri njem vztrajajo in grozijo z blokado vseh drugih vprašanj. Indija je pri tem popustljiva in tudi napoveduje možnost zavezujočih ciljev omejevanja izpustov v prihodnje.

Če se Kitajci in Američani nehajo prepirati in Bolivija ne bo preveč trmasta, je mogoče doseči dogovor tudi o zaščiti tropskih gozdov, kjer pa spet Brazilija odklanja posebne zaščite za domorodno prebivalstvo. Prav tako se pričakuje potrditev dogovora iz Koebenhavna, da mora svet z zmanjševanjem emisij segrevanje ozračja omejiti na dve stopnji Celzija od predindustrijske dobe.

Ponudb za kompromise je kar precej. Koalicija svetovnih zakonodajalcev, povezanih v skupino Globe, je objavila kompromisni predlog v treh korakih. Kjotski protokol bi podaljšali za obdobje 2013 do 2017, nakar bi ga nadgradili ali oblikovali nek povsem nov sporazum v okvirju Konvencije, ki so jo ratificirale tudi ZDA. Tretji del kompromisa pa so zaveze držav, kot sta Kitajska in Indija in tudi drugih držav v razvoju.

Svetovna banka je v sredo prišla na dan s pobudo za ustanovitev sklada, ki bi nerazvitim državam pomagal pri oblikovanju sistemov trgovanja z izpusti toplogrednih plinov po vzoru EU. EU pri tem že sodeluje s Kitajsko. Avstralija je za sklad obljubila 20 milijonov, Svetovna banka pa upa, da bo sklad kmalu narasel do 100 milijonov dolarjev, kar bi bilo dovolj za začetek.