Si bo Trump premislil tudi glede navideznega utapljanja?

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v sredo v praznični poslanici dejal, da je Amerika njihov skupen dom in na zahvalni dan moli za začetek odpravljanja delitev ter skupno pot naprej. "Končali smo dolgo in ostro kampanjo, čustva so sveža in napetosti se ne pomirijo čez noč. Na žalost ne gre hitro, vendar imamo priložnost, da ustvarimo zgodovino, pripeljemo resnične spremembe v Washington, zavarujemo delovna mesta in ustvarimo blaginjo. Za uspeh je potrebna enotna država," je dejal Trump in pozval Američane, naj se mu pridružijo.

K poenotenju prispeva že tudi sam, saj je spremenil ali omilil nekaj ostrih predvolilnih stališč. O predsedniku Baracku Obami je med drugim govoril, da je slab in nepoučen, sedaj ga zelo spoštuje. Napovedoval je opravo Obamove zdravstvene reforme, sedaj je pripravljen obdržati nekatere njene dele.

Na meji z Mehiko je napovedoval zid, sedaj bo dovolj tudi ograja. Napovedoval je izgon 11 milijonov nezakonitih priseljencev, sedaj bo dovolj izgon le tistih s kriminalno kartoteko. Napovedal je odstop od Pariškega podnebnega sporazuma, sedaj je do tega odprt.

Napovedoval je preiskavo in aretacijo demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, sedaj je proti temu, čeprav se morda še ne zaveda, da to ne bo odvisno od njega, ampak od Jeffa Sessionsa, če bo senator iz Alabame potrjen na položaj.

Pravosodni minister v ZDA deluje neodvisno od predsednika, kakor tudi direktor zvezne policije FBI. Predsednik oba predlaga in lahko zahteva njuno odstavitev, vendar to še nikoli v zgodovini ni minilo brez težkih političnih posledic.

Zanimivo je tudi njegovo stališče do časopisa New York Times, ki ga je med kampanjo in tudi po njej ostro napadal, pred dnevi pa je urednikom in novinarjem povedal, da časopis bere in ga izjemno spoštuje. Komentatorka Washington Posta je ob tem menila, da je Trump v srcu še vedno fant iz Queensa, ki si želi potrditve Manhattna.

V svoj kabinet imenoval dve ženski

V sredo je govoril po telefonu s slovenskima predsednikom in premierjem in v svoj nov kabinet imenoval dve ženski. Na položaj ministrice za izobraževanje je imenoval 58-letno predsednico republikanske stranke Michigana in zagovornico porabe javnega denarja za zasebne šole Betsy DeVos ter na položaj veleposlanice ZDA pri Združenih narodih (ZN) 44-letno guvernerko Južne Karoline Nikki Haley. Nobena ni bila njegova podpornica v času predsedniške kampanje.

DeVosova je znana predvsem po svojem aktivizmu za zasebno šolstvo oziroma financiranje zasebnih šol z javnim denarjem, da se tudi revnejšim otrokom omogoči kakovostna izobrazba. Vodi Ameriško federacijo za otroke, ki si prizadeva za to, da zasebne osnovne šole oziroma tako imenovane "čarterske šole" dobijo javna sredstva.

Podpira tudi program šolskih bonov, kar pomeni, da starši revnih ali malce manj revnih otrok lahko dobijo denar iz proračuna, ki ga morajo nameniti za šolanje otrok v zasebnih šolah, če seveda to želijo. Učiteljski sindikati javnih šol so seveda proti DeVosovi, nasprotujejo pa ji tudi nekateri konservativci, ker je podpirala splošne standarde znanja v matematiki in angleščini za vse osnovnošolske otroke v ZDA.

S Haleyevo, ki velja za vzhajajočo zvezdo republikanske stranke na verjetni poti do predsedniške kandidature, pa so za zdaj zadovoljni kar vsi. Trump je s tem odkljukal nezapovedano normo o predstavnikih manjšin in žensk v administraciji, koliko bo ta položaj koristil njeni politični prihodnosti, pa bo odvisno od odnosov med Trumpovo vlado in ZN.

Nekdanji predsednik Slovenije in nekdanji veleposlanik pri ZN Danilo Turk je neuradno menil, da je najpomembnejše pri veleposlaniku ZDA pri ZN to, da ne dela škode. Te pa ne bo delal, če bo imel ZN rad. Nikki Haley je zanj neznanka, britanski veleposlanik pri ZN Matthew Rycroft pa je predlog že pozdravil in napovedal tesno sodelovanje v New Yorku.

'Treba je nagraditi zveste ljudi'

Nekateri Trumpovi zagovorniki sedaj menijo, da je takšnih imenovanj dovolj in da je treba nagraditi zveste ljudi. Posebej oster prepir naj bi potekal glede prihodnjega državnega sekretarja. V igri sta Trumpu zvesti nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani in nekdanji predsedniški kandidat republikancev Mitt Romney, s katerim sta se v času kampanje hudo zmerjala.

Nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich dvomi, da bo Romney ostal zvest Trumpu, nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee pa je dejal, da si Romney ne zasluži zaupanja, ker je Trumpa napadal tudi osebno.

Položaj ministra za stanovanja in urbani razvoj naj bi se obetal upokojenemu zdravniku Benu Carsonu, ki je letos prav tako kandidiral za republikansko predsedniško nominacijo. Carson je najprej dejal, da ne gre v vlado in je celo izrazil hvaležnost, da ni zmagal, ker vidi, koliko dela to prinaša, obenem pa je dejal, da se ne počuti sposobnega za položaj v vladi. Sedaj je sporočil, da bo o povabili resno razmislil.

Ameriški mediji omenjajo, da je Trump položaj ministra za trgovino ponudil 78-letnemu milijarderju Wilburju Rossu, ki se ukvarja s prevzemi podjetij in združevanji.

Opozicija ne miruje

Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je poraz na volitvah priznala, čeprav jo nekateri podporniki pozivajo naj vloži zahtevo za ponovno preštevanje glasov v Michiganu, kjer še vedno ni uradnih rezultatov, čeprav vodi Trump, ter v Pensilvaniji in Wisconsinu, ker naj bi obstajal sum elektronskih vdorov v baze podatkov volivcev in volilne naprave.

Clintonova se za to ni odločila, vendar pa ji lahko nepričakovano na pomoč hočeš nočeš priskoči predsedniška kandidatka zelenih Jill Stein, ki je v sredo napovedala vložitev zahtev za ponovno štetje glasov v omenjenih državah. Uradno sicer zase, ampak to lahko pomaga le Clintonovi, ki je na volitvah na nacionalni ravni dobila 64,2 milijona glasov, Trump pa 62,2 milijona. Kljub zaostanku za kar dva milijona glasov je zmagal zaradi elektorskega sistema.

Steinova ima sicer velik problem s pomanjkanjem denarja. Uradne zahteve za ponovno štetje glasovnic stanejo skupaj okoli 2,5 milijona dolarjev in zeleni so odprli spletno stran za zbiranje donacij. Časa nimajo veliko, saj rok za vlogo v Wisconsinu poteče v petek, v Pensilvaniji v ponedeljek, v Michiganu pa v sredo.

Si bo Trump premislil tudi glede navideznega utapljanja?

Trump je med volilno kampanjo tudi trdil, da bo znova uvedel mučenje, a je zdaj izjavil, da mu je pogovor, ki ga je imel z upokojenim generalom Jamesom Mattisom, mučenje terorističnih osumljencev z navideznim utapljanjem postavil v novo luč.

V torek za časnik New York Times povedal, da je imel z Mattisom dolg pogovor, med katerim ga je povprašal, kaj si misli o navideznem utapljanju (t.i. waterboardingu). In Mattis mu je na njegovo presenečenje povedal, da se mu ta način mučenja nikoli ni zdel koristen. "Dejal je: Vedno se mi je zdelo, da bom bolje opravil s škatlico cigaret in nekaj piva, kot pa z mučenjem," je povedal Trump, kot ga na spletu povzema ameriška televizija CNN.

Trump je sicer ob tem poudaril, da to ne pomeni, da si je glede navideznega utapljanja premislil. "Poglejte, imamo ljudi, ki sekajo glave in utapljajo ljudi v kovinskih kletkah, mi pa ne smemo izvajati navideznega utapljanja. A povem vam, da sem bi nad odgovorom (Mattisa) presenečen."

Prihodnji ameriški predsednik je dal vedeti, da bodo na njegovo stališče glede te mučilne prakse vplivala stališča Američanov. "Če je to pomembno za ameriško ljudstvo, se bom za to odločil. To me bo vodilo. A generalu Mattisu se je to zdelo zelo malo pomembno, mnogo manj pomembno, kot sem si mislil," je dodal Trump.

Mattisa, ki je med kandidati za prihodnjega obrambnega sekretarja, zaradi njegovega 44-letnega služenja vojski večinoma hvalijo. Kot bojni poveljnik je med drugim leta 2001 vodil izvidnico na jug Afganistana, v času invazije na Irak leta 2003 pa oddelek marincev.

Mattisu, generalu s štirimi zvezdicami, so priznanje izrazili tudi zaradi njegovega vodenja enot v eni izmed najbolj krvavih bitk v Iraku, bitki za Faludžo leta 2004. A le malo zatem, leta 2005, so nanj letele tudi kritike zaradi izjave pred pripadniki vojske v San Diegu. Takrat je dejal: "Zabavno je ubiti nekaj ljudi."