Tajni dokumenti: blokada ostaja

Hrvaški spletni časopis Jutarnji.hr poroča, da v Ljubljani krožijo različni dokumenti, ki kažejo na to, da je Slovenija v zvezi s pristopnimi pogajanji Hrvaške za vstop v EU in pri reševanju mejnega vprašanja izsiljevala. Poročajo še, da v tem dokumentu slovenski predsednik vlade Borut Pahor na svoj način tolmači, kaj vse je Slovenija dobila z blokado hrvaških pogajanj za vstop v EU.

Slovenija po mnenju hrvaških medijev vidi uspeh v tem, da mejni problem s Hrvaško ni bilateralno vprašanje, ampak vprašanje EU, saj naj bi Hrvaška priznala, da je z različnimi dokumenti prejudicirala mejo. Poleg tega naj bi Slovenija deblokirala le tista poglavja, ki se nanašajo na vprašanje meje, ne bo pa odstranila ugovorov pri nekaterih drugih poglavjih kot garant v primeru, da Hrvaška ne bi izpolnila dogovora. S tem po mnenju časopisa Slovenija znova dokazuje, da nima pravih argumentov za blokado teh poglavij.

Slovenija-Hrvaška ali Slovenija-Hrvaška-EU?

V EU seveda niso zadovoljni s takšnim tolmačenjem dogovora, čeprav ta velja le za slovensko javnost, saj menijo, da "bilateralna vprašanja niso del, ki bi se nanašal na pogovore o članstvu v EU”, so še zapisali v zgoraj omenjenem časopisu.

Da je vprašanje meje s Slovenijo eno vprašanje, hrvaška pogajanja z EU pa drugo, je poudaril tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić. Vnovič je spomnil, da Hrvaška "ni grenila" življenja Sloveniji, ko se je pogajala o vstopu v EU, čeprav je bilo vprašanje meje med državama tudi takrat odprto.

Mesić je bil danes tudi gost tudi v redni mesečni oddaji hrvaškega radia S predsednikom na kavi, v kateri je dejal, da "Gospa Kosorjeva ni podpisala nič takega", kar bi potrdilo, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga. Pojasnil je, da je Hrvaška umaknila sporne dokumente, ki v pogajanjih z EU prejudicirajo mejo s Slovenijo, ter da je na ta način odprla tudi možnost za razpravo o meji na pravni podlagi.

Dogodki pomembni za usodo Hrvaške

Mediji še poročajo, da Hrvaška vstopa v enega izmed najpomembnejših tednov v večletnem procesu hrvaških pogajanj za vstop v EU. V petek bodo tako Irci na referendumu glasovali o ratifikaciji Lizbonskega sporazuma, če ga ne bodo potrdili, pa Nemčija in Francija opozarjata, da tudi širitve EU ne bo. S tem pa tudi Hrvaška ne bo mogla vstopiti v EU. Poleg tega bo v petek Hrvaška odprla ali zaprla 11 pogajalskih poglavij.

Tretji pomemben dogodek pa je nadaljevanje pogovorov s Slovenijo glede arbitraže o meji. Če Slovenija ne bi želela deblokirati posameznih poglavij, potem bo proces približevanja Hrvaške EU spet zastal.

Rehnov predlog: Začetek ali konec?

V zadnjih dneh tako v Sloveniji kot na Hrvaškem potekajo burne razprave o dogovoru Borut Pahor-Jadranka Kosor, mnogi politki pa oba predsednika vlade obtožujejo izdaje nacionalnih interesov. Viri, ki jih navaja časopis, potrjujejo, da drugi Rehnov predlog, ki omogoča stik Slovenije z morjem, ni končni dogovor o arbitraži, ampak le začetna točka, ki bo omogočila nadaljnje pogovore.

Kaj je pridobila Slovenija?

- Hrvaška ni želela priznati, da dokumenti prejudicirajo mejo, pismo premierke Jadranke Kosor to priznava,

- Hrvaška ni želela sprejeti nobene druge rešitve spora kot pa Mednarodno sodišče v Haagu. Sedaj je sprejela drugi Rehnov predlog kot možnost za nadaljnje pogovore,

- Francoski predlog je predvideval, da je vprašanje meje bilateralno. S pismom Kosorjeve je Slovenija dobila jamstvo, da rešitev meje ni bilateralno vprašanje, ampak da je rešitev meje vprašanje EU,

- Slovenija ima za rezervo nekaj poglavij, če se Hrvaška ne bo držala dogovorov (Slovenski dokument, ki argumentira razliko med francoskim predlogom in zadnjim dogovorom, ki ga povzema Jutarnji.hr).