Pahor in Kosorjeva (Foto: Reuters)

Premier Borut Pahor je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank napovedal, da bo vlada predvidoma še ta teden sprejela predlog arbitražnega sporazum o načinu določanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot je pojasnil, temelji na predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna iz sredine junija.

"Po 18 letih in enem neuspelem poizkusu imamo sedaj novo priložnost, da Slovenci in Hrvati dokončno uredimo vprašanje meje. Gre za priložnost, ki je po mojem mnenju ne smemo izpustiti. Gre za priložnost, da na pravičen način s posredovanjem tretjega, v tem primeru arbitražnega tribunala, dokončno določimo mejo na kopnem in morju. Tako da z dnevnega reda dvostranskih vprašanj damo tisto najtežje in omogočimo državama, da sproščeno in odprto rešita tudi vsa ostala, ki so se pojavila iz nasledstva po razpadu bivše Jugoslavije. Vse to govorim z neskritim optimizmom in tudi z veliko odgovornostjo predsednika vlade, da vladi in kasneje državnemu zboru predlagam, da sprejme ponujeni dogovor," je poudaril Pahor.

Možnosti referenduma o tem ne zavrača, saj gre za izjemno pomembno vprašanje. "Ko bo meja določena, bo določena za vedno," poudarja.

Po njegovih besedah je bil današnji sestanek zelo koristen, a le "informativne narave" in od predsednikov strank niti ni pričakoval kake odločitve – tudi iz proceduralnega razloga. Najprej mora sporazum sprejeti vlada. "Vlada bo, tako imam v načrtu, pobudo sprejela še ta teden in jo poslala odboru za zunanjo politiko v državni zbor." Poudaril je še, da je arbitražni sporazum "praktično napisan" in da "obe strani določila poznata". "Pripravila jih je tretja stran, obe državi pa morata v skladu z njunima notranjima pravnima redoma sedaj po postopkih priti s pobudo in soglasjem do vsebine tega sporazuma," je še pojasnil. Prepričan je, da bo obema državama to uspelo.

V hrvaških medijih se sicer pojavljajo namigi, da je Slovenija s sporazumom pridobila več kot Hrvaška, predsednik naše južne sosede Stipe Mesić pa državljane miri, da "gospa Kosorjeva ni podpisala nič takega", kar bi potrdilo, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga.

Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je po srečanju opozoril, da "ni vprašanje, ali bo zdržala koalicija, ampak ali bo zdržala država".

Osnutek sporazuma = drugi Rehnov predlog

Olli Rehn (Foto: Reuters)

Osnutek, ki je bil danes predstavljen predsednikom parlamentarnih strank, v ničemer od odstopa od predloga, ki ga je 15. junija na osnovi slovenskih pripomb pripravil evropski komisar za širitev Olli Rehn, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Isto je na vprašanje hrvaškega novinarja odgovoril Pahor.

Novinar: Danes smo prvič slišali, da sporazum obstaja. Premierka Kosorjeva je doslej govorila, da obstaja samo to, kar je napisano v pismu, ki ga je poslala švedskemu predsedstvu EU.
Pahor: Sporazum komisarja rehna obstaja. Že od junija.
Novinar: To je torej ta sporazum?
Pahor: Seveda.

Novinarka: Če vas prav razumemo, drugi Rehnov predlog je arbitražni sporazum?
Pahor: Seveda. Tako kot prvi, s tem, da je drugi popravljen z dopolnili slovenske strani.

Janša kritičen do sporazuma

Glede na trditve Pahorja in zunanjega ministrstva je težko razumeti Janševe besede, da je sporazum "slabši od drugega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna". "Besedilo, ki smo ga videli danes, je vsebinsko slabše od tistega, kar je bilo na mizi kot prvotni predlog komisarja Rehna," je dejal.

V podrobnosti se ni želel spuščati, češ da je gradivo označeno kot zaupno. Zato tudi nismo izvedeli, v čem je osnutek arbitražnega sporazuma slabši od predloga, ki ga je Rehn oblikoval junija.

Prekinili izredno sejo

V državnem zboru so po šestih urah prekinili izredno sejo o deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU, ki je potekala za zaprtimi vrati. Za zaprtimi vrati se bo zdaj sešel parlamentarni odbor za zadeve Evropske unije (OEU), ko bo ta končal sejo, pa se bo nadaljevala izredna seja DZ.

Kot je pojasnil predsednik DZ Pavel Gantar, so izredno sejo prekinili zaradi amandmaja, ki so ga vložile opozicijske poslanske skupine. O njem bodo razpravljali na OEU, Gantar pa vsebine ni želel razkriti, saj je označen s stopnjo zaupno.

Ocenil je še, da je seja potekala "v razmeroma mirnem tonu". Po njegovem mnenju je Pahor ob odpiranju pogajalskih izhodišč s Hrvaško ponudil zadosti močno garancijo, da so interesi Slovenije pri pogajanjih in morebitni arbitraži v zvezi z mejo dobro zavarovani.

Izjava o zaščiti interesov

Slovenija bo ustrezno zaščitila svoje interese, je dejal Frangež. (Foto: Dare Čekeliš)

OEU je pred tem na nujni seji podprl stališča Slovenije k skupnim stališčem Unije za odprtje oziroma zaprtje 11 poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške. Kot je povedal Matevž Frangež (SD), ki je sejo vodil, bo Slovenija pri posameznih poglavjih s posebno enostransko izjavo opozorila na svoje interese, generalno pa bo svoje interese zaščitila še z enostransko izjavo o zaščiti interesov.

''Ta izjava je splošna in ustrezno povzema nedavni dogovor premierjev Slovenije in Hrvaške, pismo Hrvaške švedskemu predsedstvu EU in odgovor švedskega predsedstva nanj v skladu s slovenskim razumevanjem teh dejanj.'' Druga izjava pa se razlikuje od poglavja do poglavja in bo spremljala samo nekatera poglavja, med katerimi je Frangež omenil poglavja o prostem pretoku kapitala, razvoju vseevropskih omrežij in kmetijstvu.