V projektu posvojitve kulturne dediščine bodo zasebniki v Indiji lahko najeli 95 zgodovinsko pomembnih krajev in spomenikov, med njimi tudi sloviti Tadž Mahal, poroča The Guardian.
Indijsko ministrstvo za turizem je v soboto naznanilo, da je z družbo Dalmia Bharat že sklenilo petletno pogodbo v vrednosti 250 milijonov rupij (dobre tri milijone evrov) za graciozno Rdečo trdnjavo iz 17. stoletja v New Delhiju in še eno utrdbo v južni regiji Andra Pradeš. Rdeča trdnjava, ki jo je dal leta 1639 zgraditi šah Jahan, je znana zgradba izjemnega nacionalnega pomena, saj predsednik vlade v njej vsako leto nagovori Indijce ob dnevu neodvisnosti.
Vlado premierja Narendre Modija so prav zato opozicijski politiki obsodili, da prek dražbe razprodaja državne dragulje, in jo pozvali, naj za vzdrževanje raje nameni več proračunskih rupij. "To je žalosten in temačen dan v naši zgodovini," je tvitnil predstavnik Zahodne Bengalije in glasen Modijev kritik Mamata Banerdže. A premier svojo potezo zagovarja s tem, da bodo najemniki po pogodbi skrbeli le za razvoj in poslovanje objekta ter vzdrževanje površin v okolici trdnjave.
K poslovanju pa spada praktično vse, od reklamiranja do pobiranja zlatnikov. Podjetja bodo namreč lahko, sicer pod nadzorom vlade, spomenik tudi oglaševala, določala cene vstopnic in z njihovo prodajo posledično zaslužila. Pri tem so vladni funkcionarji izpostavili, da najemniki ne bodo imeli pretirane koristi od dobička, ampak bodo zavezani, da z vsemi prihodki prispevajo k izboljšanju stanja spomenikov.
Kritiki na nogah: To je začetek privatizacije narodnih draguljev
A kritiki opozarjajo, da ni jasno, kako bo vlada poslovanje in denarni tok nadzirala. Prepričani so, da je avkcija, prek katere dražijo spomenike, začetek privatizacije državnega premoženja. Podjetja, ki bodo vodila kulturne spomenike, pa bodo prevzela tudi vodstvo po zgodovinski zapuščini. S tem pa se ne strinjajo zgodovinarji, ki menijo, da so indijski narodni dragulji preveč pomembni za tako ravnanje. Prav tako se sprašujejo, katere zgodovinske vire bodo obiskovalcem podajali na ogledih.
Številni spomeniki na seznamu so namreč iz obdobja muslimanskih vladarjev, njihov zgodovinski pomen pa je že bil vir polemik za nekatere desničarske hindujske nacionaliste, vključno z vladajočo Modijevo stranko Bharatiya Janata (BJP). Trdili so namreč, da so Tadž Mahal zgradili na temeljih hindujskega templja, zato mnoge skrbi, kakšno zgodbo bodo v bodoče prodajali na vodstvu po največjem spomeniku islamske arhitekture.
Bitka za preostale indijske bisere se še nadaljuje, med njimi sta najbolj vroča roba seveda kultni Tadž Mahal, za katerega se borita dva tekmeca, in delhijska trdnjava iz 12. stoletja Kutab Minar, ki je prav tako pod Unescovo zaščito.
Indija ima sicer blizu 3700 monumentalnih spomenikov, 31 jih je pod mednarodno zaščito Unesca.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.