FOTO in VIDEO: Podnebni shodi širom sveta: 'Naš razvoj ne more temeljiti na tem, da Zemlji le jemljemo'

Na shodu, na katerem se je zbralo okoli 150 ljudi, so aktivisti s transparenti z napisi, kot so Varno podnebje za varno prihodnost, Klima ne štima in Zemlja ni poligon za zaslužkarje, od svetovnih voditeljev, ki bodo v ponedeljek v Parizu uradno odprli podnebni vrh, zahtevali korenite ukrepe za zajezitev toplogrednih plinov, da bi tako omilili posledice podnebnih sprememb.

Slovenski aktivisti: Pariška konferenca ni čarobna palica, a je lahko pomemben mejnik

Gaja Brecelj, direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, ki je soorganizirala shod, je povedala, da je treba v Parizu skleniti sporazum, ki bo globalno segrevanje zadržal na stopnji do dveh stopinj Celzija nad temperaturami pred industrijskim časom, kar da je tista meja, ko je možno podnebne spremembe še obvladati.

"Že danes vidimo posledice podnebnih sprememb. Kaj bo šele v prihodnosti, ko bodo eskalirale," je opozorila Brecljeva. Po njenih besedah dosedanje obljube držav udeleženk vrha v Parizu ne zadostujejo za dosego zadanih ciljev.

"Pariška konferenca mogoče ne bo prinesla čarobne palice v smislu, da se bo v prihodnjem tednu vse razrešilo. A lahko je pomemben mejnik pri doseganju večjih ciljev v procesu zmanjševanja toplogrednih plinov in doseganju nizkoogljične družbe v prihodnosti," je povedala Brecljeva.

Dajmo, zmanjšajmo izpuste

Med udeleženci vrha v Parizu je tudi Slovenija. Brecljeva je dejala, da slovensko vlado pozivajo k prevzemanju odgovornosti za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in finančno pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami.

Vodja slovenske veje okoljevarstvene organizacije Greenpeace Nina Štros je dejala, da mora konferenca v Parizu dati jasen signal v smeri prehoda k obnovljivim in čistim virom energije. Prvi korak je po njenih besedah opuščanje fosilnih goriv.

Štrosova ima upanje, da bo Pariz pomemben mejnik, saj je v zadnjih letih na političnem nivoju prišlo do premika, da se je treba zavzeto boriti proti podnebnim spremembam. "Vedno več je zavedanja in ukrepanja v smeri, da bi se svetovni voditelji zbrali na nekem skupnem imenovalcu," je dejala Štrosova. Znanstvena struja po njenih besedah jasno sporoča, da je človek kriv za podnebne spremembe in da "drvimo v svet, ki ga ne bomo mogli več obvladovati".

Glede dosedanjih zavez držav pred konferenco je Štrosova poudarila, da niso dovolj, a je prepričana, da vse države nekako še skrivajo svoje adute v rokavu. "A večina dela bo morala biti storjena po Parizu, ki pa lahko da dobro začetno točko," je dejala.

'Naš razvoj ne more temeljiti na tem, da Zemlji le jemljemo'

Odgovornost pa morajo po njenih besedah poleg svetovnih voditeljev prevzeti tudi posamezniki. "Vsak človek bo moral nekako spremeniti svoj življenjski stil. Družba se bo morala spremeniti. Ne bomo mogli več temeljiti našega razvoja na tem, da od Zemlje samo jemljemo in za seboj puščamo opustošenje," je opozorila Štrosova in dodala, da če se razvoj ne bo prilagodil, bo "prihodnost precej črna".

Shod v Ljubljani je le eden od več kot 2400 dogodkov, ki so jih podnebni aktivisti po svetu organizirali ob začetku konference. V Parizu se bodo danes že začela prva pogajanja v okviru konference. Tempo naj bi sicer narekovali predsedniki držav in vlad, ki se bodo v francoski prestolnici zbrali v ponedeljek.

V Parizu, kjer so shodi zaradi terorističnih napadov prepovedani, na osrednjem trgu za štiri tone čevljev

V Parizu so oblasti zaradi varnostnih zadržkov prepovedale javne shode, a osrednji Trg republike ni ostal prazen. V znak protesta so ljudje na trg prinesli 10.000 čevljev. Na nek način so morali opozoriti, kako pomemben je dogovor, pravijo in dodajajo, da jim prepoved javnega zborovanja tega ne bo preprečila. Med čevlji je najti tudi par Papeža Frančiška, generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna in številnih drugih znanih osebnosti. 

Oblikovali človeško verigo

Okoli 4500 ljudi je danes v središču Pariza oblikovalo človeško verigo. Ljudje so si v roke segli na bulvarju Voltaire na vzhodu Pariza, verigo pa so prekinili pred koncertno dvorano Bataclan, kjer so 13. oktobra teroristi pobili skoraj 90 ljudi.

V spopadu s policisti približno 100 aretacij

Kljub prepovedi javnih shodov policija ni posredovala vse dokler ni manjša skupina zamaskiranih protestnikov na Trgu republike začela metati predmete v policiste. Odgovorili so s solzivcem.

Načelnik pariške policije Michel Cadot je po povedal, da so policisti po spopadih s protestniki aretirali okoli 100 ljudi. Po njegovih besedah je šlo za manjše nasilne skupine, ki so policiste obmetavale z različnimi predmeti, med drugim s svečami, steklenicami. Noben od policistov ali protestnikov pa ni bil ranjen.

Francoski predsednik Francois Hollande je obsodil "škandalozno" ravnanje skrajnih levičarskih aktivistov, ki so se spopadli s policijo. Po njegovih besedah ta dejanja nimajo ničesar skupnega z okoljevarstveniki. "Obžalovanja vredno, celo škandalozno je, da se je to zgodilo na Trgu republike, kjer so položene rože in sveče v spomin na tiste, ki so jih ubile krogle teroristov," je Hollande dejal na vrhu EU-Turčija v Bruslju.

Pred neuradnim pričetkom podnebne konference minuta molka za žrtve terorističnih napadov 

V Parizu so danes, dan preden bodo svetovni voditelji uradno odprli podnebno konferenco Združenih narodov, pogajalci z minuto molka za žrtve terorističnih napadov v francoski prestolnici 13. novembra začeli prve pogovore.

"Tistim, ki so padli, ki so bili žrtve barbarskih napadov, se bomo najbolje poklonili z izvedbo tega, čemur smo se zavezali," je zbranim v Parizu povedal sopredsedujoči pogovorom, Alžirec Ahmed Djoghlaf.

Voditelji skoraj 150 držav, tudi Slovenije, bodo v ponedeljek tudi uradno odprli podnebno konferenco, na kateri bo 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) skušalo doseči nov globalni podnebni dogovor. Cilj mednarodne skupnosti je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, s čimer bi se svet izognil katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb.