Streli, ki so na noge spravili ves svet in zanetili svetovno vojno

Danes mineva sto let odkar je slaboten in bolehen devetnajstletnik, ki so ga poznavalci opisali kot volka na svobodi z ledenim pogledom, obupan sedel v sarajevski kavarni Moritz Schiller. Mimo je pripeljal slavnostno okrašen avto in se pred njim obračal. Potegnil je pištolo in večkrat ustrelil. Zaslišali so se kriki, da naj se Sofija bori za njune otroke. Kmalu pa je vse utihnilo. Ferdinand je izgubil ženo, Sofija še nerojenega otroka, Avstro-Ogrska monarhija pa prestolonaslednika. Mesec dni pozneje je sledila prva svetovna vojna.

Vojne, nemiri in politična nestabilnost na Balkanu za začetku 20. stoletja

Nemirni Balkan so na prehodu 19. v 20. stoletje pretresale številne vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove velesile na Balkanu in krepitev nacionalizma je povzročil trenja z Avstro-Ogrsko. V Bosni in Hercegovini, ki je bila pod oblastjo Avstro-Ogrske, se je enako kot v Srbiji krepilo gibanje za osvoboditev južnoslovanskih dežel izpod avstro-ogrske uprave. Po aneksiji leta 1908 se je znova razplamtel spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo zaradi Bosne in Hercegovine, čemur sta Srbija in Rusija ostro nasprotovali

Počilo je 28. junija v Sarajevu

Guverner avstrijske province Bosna in Hercegovina, Oskar Potiorek, je povabil Franca Ferdinanda na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Čeprav se je Franc Ferdinand zavedal potencialne nevarnosti, se je povabilu vseeno odzval. Črna roka je že leta 1911 izvedla poskus atentata na Franca Jožefa. Z ženo sta 28. junija 1914 obiskala Bosno in Hercegovino ter si ogledala dvodnevne vojaške manevre. Nato pa sta se odpravila še v Sarajevo in se v skupini šestih vozil peljala po mestu. V prvem avtomobilu je bil Fehim Čurčić, župan Sarajeva in Dr. Edmund Gerde, policijski narednik. Ferdinand z ženo, Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom pa je bil v drugem avtomobilu z odprto streho.

Ob njihovi predvideni poti je bilo zjutraj razporejenih sedem članov atentatorske skupine. Ko so se peljali mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni Nedeljko Čabrinović vrgel proti prestolonaslednikovemu avtomobilu granato. Voznik jo je opazil in pospešil, da je eksplodirala pod kolesjem naslednjega avtomobila. Poškodovana sta bila častnik Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeckb ter nekaj ljudi v bližini.

Na sprejemu pri županu Sarajeva se je Franc Ferdinad glasno pritoževal nad dogodkom. "Pridem v Sarajevo in sprejmejo me z bombami. Nezaslišano!", je dejal. Kasneje se je prestolonaslednik odločil, da bo obiskal ranjene. Kljub temu pa se je odločil, da bo vseeno nadaljeval pot, vendar so spremenili smer in se izognili središču mesto. O tem pa so pozabili obvestiti voznika njegovega avtomobila. Tako so se po naključju peljali mimo kavarne Moritz Schiller, v katero se je po neuspelem atentatu obupan zatekel Gavrilo Princip.

Ko so voznika opozorili, da niso na pravi poti, je je želel avto obrniti, pri tem pa vzvratno zapeljal mimo Principa. Ta je takoj izvlekel pištolo in iz razdalje dveh metrov večkrat streljal proti avtomobilu. Prvi strel je prebil steno avtomobila in smrtno ranil vojvodinjo, drugi izstrelek pa je poškodoval vratno arterijo in bil usoden za samega prestolonaslednika. "Saj ni nič," so bile ene izmed njegovih zadnjih besed.

Sofijo je zadel v trebuh in je bila na mestu mrtva, z njo pa tudi njun še nerojeni otrok. Franc Ferdinand naj bi se obrnil k njej z besedami: "Soferi, stirb nicht, du musst leben für unsere Kinder" (Sofija, ne umri, živeti moraš za najine otroke). Njega pa je zadel v vrat, padel je v nezavest in kmalu tudi sam podlegel poškodbam. Princip je podobno kot prej Čabrinović želel storiti samomor, s cianidom in pištolo, a mu to ni uspelo. Ker je bil še premlad za smrtno kazen, so ga obsodili na 20 let zapora, kjer je čisto shiran umrl za tuberkolozo. Njegovi tovariši pa so bili obsojeni na smrt. Med preiskavo je v svoj bran dejal, da je atentat maščevanje za zatiranje Srbov. "Sem jugoslovanski nacionalist in zavzemam se za združitev vseh Jugoslovanov in osvoboditev izpod Avstrije," so bile Principove besede, ko je utemeljeval politični motiv svojega dejanja.

Atentat je potekal na Vidov dan - srbski pravoslavni praznik. Na ta dan je pred stoletji potekala zgodovinska kosovska bitka med Srbijo in otomanskimi osvajalci. Dogodek je bil povod za napad Avstro-Ogrske na Srbijo, s tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna.

Ultimat in vojne napovedi

Avstro-Ogrska je čakala na spopad s Srbijo že vse od balkanskih vojn. Atentat je predstavljal dober povod za obračun z njo. Kmalu po atentatu je sprejela odločitev za vojno, cesar Franc Jožef je odločitev potrdil 9. julija, dva tedna pozneje pa so Srbiji poslali ultimat in ji dali oseminštirideset ur za odgovor. Srbija je nanj odgovorila še pred iztekom roka in pristala na vse zahteve razen zadnje, v kateri so zahtevali, da bodo organi avstro-ogrske vlade skupaj s srbskimi uvedesti preiskavo z namenom zadušitve prevratniškega gibanja proti ozemeljski celovitosti Avstro-Ogrske.

Po srbski zavrnitvi ultimata so sledile vojne napovedi. Mesec dni po atentatu je Avstro-Ogrska kot prva napovedala vojno Srbiji. Sledile so vojne napovedi skladno s sporazumi o sodelovanju in pomoči, ki so jih sklenile države že pred tem, še v času miru. Nemčija je napovedala vojno Rusiji, nato pa še Franciji, Anglija Nemčiji, Srbija Nemčiji in istega dne Avstro-Ogrska Rusiji, pozneje pa še Črna gora Avstro-Ogrski in Nemčiji, Francija Avstro-Ogrski in Anglija Avstro-Ogrski.

Različni pogledi na atentat

"Neizmerna žalost pretresa danes vsa avstrijska srca in v vsaki duši se druži z grozo neskončen gnev nad strašnim dejanjem, ki se je zgodilo v Sarajevu. Dedič cesarske krone, prestolonaslednik nadvojvoda Franz Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Sofija sta bila od zločinskih rok umorjena ...", so po atentatu poročali o dogodku v časopisu Slovenski narod.

Mnenja o atentatu so si danes različna in je še vedno predmet različnih špekulacij. Začetek prve svetovne vojne je bil prav tako označen različno, odvisno od politične oblasti. Eni so ga videli kot boj delavskega razreda proti okupatorskim tujcem, drugi pa najn gledajo kot na posledico nacionalističnih interesov in političnih igric. Tako se nekateri otroci učijo, da so državo napadli, drugje pa da se je srbski narod bojeval za svoj obstoj.

Južnim Slovanom živečim v avstro-Ogrski monarhiji ni uspelo dobiti avtonomije v obliki trialistične ureditve države. Po koncu prve svetovne vojne je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, pozneje pa Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V vojni, ki je trajala trajala štiri leta, je na bojiščih izgubilo življenje okoli devet milijonov vojakov in šest milijonov civilistov.

Pa tudi na Principa v Bosni, na Balkanu in šitrše v Evropi gledajo še vedno zelo različno. Vse od atentata se ne morejo zediniti ali je bil Princip terorist ali narodni junak.

Spomin na atentat v Sarajevu danes

Princip je streljal na prestolonaslednika v bližini starega kamnitega mostu iz 17. stoletja, t.i. Latinskega mosta, ki se nahaja v bližini Gazi Husrev-begove džamije iz 16. stoletja. V času Kraljevine Jugoslavije so ga preimenovali v Principov most, ime se ohranilo tudi pozneje v Jugoslaviji razen med drugo svetovno vojno.

Že med prvo svetovno vojno so na prizorišču atentata postavili spomenik Francu Ferdinandu. Po vojni so ga zamenjali s spomenikom Gavrilu Principu in Mladi Bosni. Na prizorišču so v beton vtisnili tudi atentatorjeve stopinje, za katere je pozneje nastalo več različnih teorij o nastanku. Ulico, po kateri se je vozil prestolonaslednik, so med drugo svetovno vojno poimenovali v Nabrežje Adolfa Hitlerja.

Po vojni in ustanovitvi SFRJ so v bližini prizorišča atentata odprli manjši muzej poimenovan kot Muzej Mlade Bosne. Leta 1992 so ga zaprli, odtise pa odstranili. Danes si lahko ogledamo Muzej Sarajevo 1878-1918, ki je tematsko navezan na avstro-ogrsko okupacijo Bosne in Hercegovine, atentat pa je le del te zgodbe. Ogledamo si lahko tudi Principovo povatomatsko pištolo Fabrique Nationale M 1910, kalibra 7.65×17 mm. Če želite videti kroglo, ki je ubila Franca Ferdinanda, pa se morate podati do gradu Konopište, ki se nahaja blizu mesta Benešov na Češkem. V graščini, kjer je nekoč živel Franc Ferdinand, se nahaja ena največjih in najimpresivnejših zbirk orožja v Evropi.

V vzhodnem Sarajevu in v beograjski trdnjavi Kalamegdan bodo Principu ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne postavili spomenik. V Sarajevu pripravljajo ob stoletnici atentata posebno slovesnost in številne spremljajoče dogodke.

Kdo sploh je bil Gavrilo Princip?

Gavrilo Princip (1894-1918) je bil eden izmed devetih otrok srbske družine iz vasi Obljaj v bližini Bosanskega Grahovega v Bosni in Hercegovini. Kar šest bratov in sester je v otroštvu umrlo zaradi tuberkoloze, za njo je bolehal tudi sam. Bolezen naj bi bila eden izmed razlogov, zakaj se odločil za atent. Bil je član Mlade Bosne, gibanja Srbov, Hrvatov in Bošnjakov za samostojnost izpod Avstro-Ogrske, ki so jo poskušali odpraviti z upori, vstajami in tudi atentati.

Po mnenju nekaterih pa naj bi bil član gibanja Črna roka (uradno Ujedinjenje ili smrt), srbske teroristične organizacije ustanovljene leta 1901, ki jo je vodil Dragutin Dimitrijević-Apis. Vključevala je predvsem višje častnike srbske vojske, ki so junija leta 1903 "pripomogli", da so na oblast namesto Obrenovićev prišli Karađorđevići. Prizadevali so si za Veliko Srbijo in podpirali gibanja, ki bi pripomogla k razpadu monarhije, med drugimi tudi Mlado Bosno. Leta 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Nato se je preselil v Beograd, ker se je želel vpisati na gimnazijo a ni opravil sprejemnih izpitov.

Leta 1912, ko se je začela mobilizacija za prvo balkansko vojno, se je želel pridružiti srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja Vojislava Tankosića, ki se je bojevala v Makedoniji protu osmanskim enotam, sicer člana skrivnega združenja Ujedinjenje ili smrt. Vendar ga zaradi njegove telesne velikosti (majhnosti) in šibkosti niso sprejeli.

Franc Ferdinand, avstro-ogrski nadvojvoda in prestolonaslednik

Franc Ferdinand (1863-1914) se je rodil v Gradcu (Graz) očetu nadvojvodi Karlu Ludviku, bratu cesarja Franca Jožefa in materi Mariji Anunnciato, hčeri kralja Ferdinanda II. Za položaj cesarja sprva ni bil predviden. Naslednji cesar bi moral postati njegov bratranec, nadvojvoda Rudolf, ki pa je storil samomor. Nadvojvoda Karel Ludvik, ki je bil naslednji kandidat za prevzem krone, se je temu položaju odpovedal, zato je ta funkcija pripadala njegovemu sinu Franc Ferdinand. Leta 1894 je spoznal češko grofico Sofijo Chotek-Hohenberg in se kljub temu, da je bila zanj prenizkega stanu, pozneje z njo tudi poročil. Cesar je poroko sicer dovolil, vendar se privilegiji prestolonaslednika niso smeli prenesti na ženo, njuni trije otroci na habsburškem prestolu niso imeli nasledstvene pravice.

Franc Ferdinand je številnim političnim smernicam tedanje Avstro-Ogrske nasprotoval. Tako se je zavzemal za splošno moško volilno pravico, kljub temu, da bi lahko pomenila konec madžarske prevlade v ogrskem delu monarhije, želel je ustanoviti tretje slovansko kraljestvo v Bosni in Hercegovini, bil je splošen zagovornik miru.