MZZ: Srbija je dokazala, da je mogoče premostiti tudi najtežja vprašanja

Srbija je dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji (EU). Da ni več ovir za to, da Srbija postane kandidatka za članstvo v EU, je postalo jasno že pred začetkom tokratnega vrha Unije. Dodelitev statusa kandidatke je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy označil kot izjemen dosežek. Ob tem je še izrazil upanje, da bo status kandidatke Srbijo spodbudil k nadaljnjim prizadevanjem za izpolnitev meril za članstvo in nadaljnji krepitvi regionalnega sodelovanja.

Prebivalci Srbije so prevzeli breme celovitih reform, da bi tako lahko Srbija postala demokratična, pravno urejena država, v kateri so spoštovane človekove in manjšinske pravice, je v čestitki državljanom od prejemu statusa kandidatke poudaril srbski predsednik Boris Tadić. Izpostavil je še, da status prinaša predvsem ekonomsko stabilnost, saj predstavlja garancijo za tuje vlagatelje, omogoča prihod novih investitorjev, posledično pa večje število delovnih mest in priložnosti za vse državljane.

Tadić je še menil, da je pred državo še veliko dela pred dejanskimi pogajanji za vstop v Unijo. ''Menim, da je politika, pa tudi Evropa in Kosovo, kljub vsemu opravila mednarodni test, in verjamem, da druge boljše možnosti ni. Moramo poskrbeti za svoje državljane, njihove življenjske standarde, da v ohranjanju lastnih nacionalnih interesov doprinesemo k politiki miru in da pristopimo k EU zaradi prihodnosti naših otrok,'' je poudaril srbski predsednik.

Srbiji čestitala tudi Slovenija

S takšnim razvojem dogodkov so zadovoljni tudi na našem zunanjem ministrstvu. "S to odločitvijo je bila ponovno potrjena evropska prihodnost Srbije," so sporočili z MZZ. Dodali so, da je Srbija dokazala, da je mogoče z implementacijo reform, odgovornim in konstruktivnim dialogom ter medsebojnim spoštovanjem premostiti tudi najtežja vprašanja, se usmeriti v prihodnost in zagotoviti napredek v evropskih integracijskih procesih.

Po njihovo je bil z odločitvijo podan tudi jasen signal vsem državam regije, da širitvena politika še naprej ostaja eno izmed najbolj učinkovitih in najboljših instrumentov EU za krepitev prostora svobode, varnosti in trajnostnega razvoja.

Šuklje: Velika zmaga Tadića

Za Srbijo je to dobra vest, ker jo "na neki način postavlja v krog držav, ki delijo skupno evropsko usodo", s tem pa se tudi začenja postopek evropskih pogajanj in s tem prilagajanje celotne srbske zakonodaje evropski, pa je dejal nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu, mednarodni svetovalec za JV Evropo in Zahodni Balkan Borut Šuklje. Dodal je, da Srbija s tem postaja država, ki je zanesljiva za tuje partnerje in vlagatelje ter si odpira možnost nadaljnjega gospodarskega, političnega in socialnega razvoja.

Za Evropo je po njegovih besedah to dobra vest, ker se s tem na eni strani kaže, kot da bi se končal širitveni krč, "ki smo mu bili priča zadnja leta, na drugi strani pa se s tem na neki način začenja proces zaokroževanja evropskega prostora v tem praznem delu med Karavankami in grško mejo".

Gre pa tudi za zmago Tadića, saj je ta enostavno izpolnil dva ključna pogoja, ki sta bila postavljena pred Srbijo z nastopom demokratičnih sprememb in takratne srbske vlade pod vodstvom Zorana Đinđića; polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu in vzpostavitev oblasti, ki so sposobne pripraviti in izvesti nujne reforme.

Janša in Kacin menita, da je to dobro sporočilo za celotno regijo

Tudi slovenski premier Janez Janša je ocenil, da ta odločitev ni pomembna samo za Srbijo, temveč tudi za regijo in EU. Janša upa, da bo to prispevalo tudi k premiku za Makedonijo, ki že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke, čaka na začetek pristopnih pogajanj z Unijo, ter k hitrejšemu reševanju odprtih dvostranskih vprašanj med Srbijo in Kosovom.

S tem, ko je Srbija dobila status kandidatke za članstvo v EU, je po Janševih besedah presežena psihološka meja, saj se EU približuje država, ki je zaradi svoje velikosti in pomena v zgodovini poseben primer v regiji Zahodnega Balkana.

Srbija je s podelitvijo statusa kandidatke za članstvo v EU dejansko odločno stopila na pot evropskemu približevanju, hkrati pa je to dobro sporočilo tako za Kosovo kot za BiH in Makedonijo, je dejal evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo.

Ocenil je, da je z dodelitvijo statusa kandidatke v Srbiji bistveno manj manevrskega prostora za nekatere bolj populistično naravnane stranke, ki so srbsko volilno telo begale z morebitno alternativo EU, kar naj bi bilo strateško povezovanje z Rusko federacijo.

"Status za Srbijo je dobro sporočilo za Kosovo, ki je zdaj dokončno deblokirano in lahko nastopa na mednarodnih srečanjih. Je zelo dobro sporočilo za BiH, ki je v celoti obkrožena z bodočimi članicami in kandidatkami EU. Hrvaška je tako rekoč z eno nogo že v EU, Črna gora bo začela pogajanja z EU julija letos, Srbija pa je dobila status kandidatke za članstvo v EU. To je tudi zelo pomembno sporočilo Makedoniji, da vendarle bolj proaktivno začne svojo identiteto iskati v prihodnosti in ne le v tisočletja oddaljeni preteklosti, kjer se ta njihova identiteta konfrontira z vsemi sosednjimi državami," je povedal Kacin.

Čestitke pa se vrstijo tudi iz držav Zahodnega Balkana

''BiH je sedaj obkrožena s kandidatkami za članstvo v EU na eni in prihodnjo članico na drugi strani. Srbija in Črna gora imata status kandidatke in kmalu začenjajo pogajanja, Hrvaška pa bo 1. julija 2013 postala polnopravna članica,'' je dejal Amer Kapetanović z bosanskega ministrstva za zunanje zadeve. BiH pa še vedno krši začasni sporazum in še ni niti predala vloge za članstvo, je dodal. ''Če to ni znak, da končno zavihamo rokave in iz konsenza na načelni ravni preidemo k delovanju, potem ne vem, kaj se mora še zgoditi, da to dojamemo,'' je dejal Kapetanović. Oglasil se je tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki je poudaril, da odločitev Unije omogoča nadaljnji napredek Srbije na poti v EU ter odpira perspektivo za boljše življenje in varnejšo prihodnost njenih državljanov. "Uspeh, ki ga je dosegla Srbija, bo obenem spodbuda za druge države v regiji, da pospešijo proces približevanja evropskim integracijam, da bi vsi postali del širše evropske skupnosti držav in narodov," je Dodik zapisal v čestitki Tadiću.

Črnogorski predsednik Filip Vujanović je ocenil, da kandidatura za članstvo Srbiji odpira perspektivo za članstvo v krogu gospodarsko, demokratično in kulturno najnaprednejših evropskih družb, s tem pa se odpirajo možnosti tudi za državljane in splošen napredek države.

Hrvaški premier Zoran Milanović pa je dejal, da je za Srbijo zdaj najpomembneje, da začne pogajanja za članstvo v EU. Ta bo Srbija lahko začela, ko bo izpolnila zahtevane kriterije. Pri tem je po oceni Milanovića usklajevanje zakonodaje z evropsko manj pomembno kot reforme, ki spremenijo državo in družbo. "Z nami so bili strogi in tudi s Srbijo bodo," je še menil premier Hrvaške, države, ki naj bi 1. julija 2013 postala 28. članica unije.

Clintonova: Status kandidatke pomemben korak naprej za Srbijo

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je medtem ocenila, da je status kandidatke za Srbijo pomemben korak naprej. Obenem je pozdravila tudi odločitev EU o začetku študije izvedljivosti za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum za Kosovo. Kot je poudarila, je to pomembno zaradi evropske usmerjenosti Kosova. Beogradu in Prištini pa je na srce položila, da še naprej napredujejo v dialogu pod pokroviteljstvom EU in da naj uresničujejo odločitve, o katerih sta se strani že dogovorili.

Zapleti s Kosovom in Romunijo

Srbija je po lanskih aretacijah še zadnjih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, predvsem zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Kforja ranili več nemških in avstrijskih vojakov.

Vrh EU je Srbiji decembra lani določil tri pogoje za status: napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga s Prištino, dogovor o regionalnem sodelovanju ter dejavno sodelovanje pri zagotavljanju izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.

Preboj je bil dosežen konec minulega tedna, ko sta bila v okviru dialoga Beograda in Prištine izpolnjena dva od omenjenih pogojev. Strani sta namreč po dolgih pogajanjih dosegli kompromis o zastopanju Kosova na regionalnih srečanjih in o izvajanju dogovora o skupnem upravljanju meje na severu Kosova.

Na koncu se je zapletlo še zaradi Romunije, ki je zahtevala, da se v sklepe vključi ureditev statusa vlaške manjšine v Srbiji. Problem je bil rešen tako, da bo Evropska komisija pozorno spremljala prizadevanja Srbije glede varstva manjšin in o tem poročala v poročilu o napredku Srbije na poti v EU. Po nekaterih navedbah je Romunija v zameno za strinjanje s statusom kandidatke za Srbijo zahtevala tudi zagotovila za vstop v schengen, vendar je Van Rompuy odločno zavrnil, da sta bili ti vprašanji kakor koli povezani.