'Spominjamo se humanitarnih delavcev, ki so umrli med delom'

Svetovni dan humanitarnosti poteka na obletnico napada na urad ZN v Bagdadu 19. avgusta 2003, v katerem je umrlo 22 humanitarnih delavcev. Od tragičnega dogodka v Iraku danes mineva okroglih deset let. V napadu je takrat umrl tudi posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Sergio de Mello. Svetovni dan humanitarnosti je Generalna skupščina ZN razglasila leta 2008, pet let po napadu.

Letos se bo mednarodna skupnost znova spominjala žrtev napada v Bagdadu, pa tudi vseh drugih humanitarnih delavcev, ki so umrli med izvajanjem humanitarnega dela. Pri ZN dodajajo, da je dan humanitarnosti priložnost za proslavljanja duha, ki navdihuje ljudi k humanitarnemu delu.

"Vsako leto na današnji dan zaznamujemo svetovni dan humanitarnosti v čast humanitarnim delavcem, ki so izgubili življenje med delom. Spominjamo se njihovega žrtvovanja in se zavezujemo nadaljnji podpori delu, ki ga humanitarni delavci izvajajo po svetu vsak dan, pogosto v težkih in nevarnih okoliščinah," je ob tej priložnosti sporočil generalni sekretar ZN Ban Ki Mun.

Z dnevom humanitarnosti skušajo ZN poleg tega opozoriti na humanitarne potrebe po vsem svetu in na pomen mednarodnega sodelovanja pri zadovoljevanju teh potreb.

Humanitarni delavci se trudijo, da bi pomoči potrebnim, ki so jih prizadele naravne nesreče ali vojne grozote, zagotovili najprej nujno pomoč, nato pa tudi dolgoročnejšo obnovo prizadetih območij, in sicer povsod po svetu ter brez diskriminacije glede na državljanstvo, družbeno skupino, vero, spol ali raso, še poudarjajo pri ZN.

A kot je ob tem danes opozorila Evropska komisija, so v zadnjem času napadi na humanitarne delavce postali vse pogostejši. V zadnjem desetletju jih je bilo ubitih več kot 800, še okoli 1450 je bilo ranjenih ali ugrabljenih. Velika večina žrtev je služila v domovini.

Kot najnevarnejšo državo za humanitarne delavce Evropska komisija navaja Afganistan, izpostavlja pa še Sirijo, Somalijo, Kenijo in Darfur, kjer se razmere prav tako poslabšujejo. Kot so ob tem opozorili, napadi na humanitarno osebje predstavljajo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Ta je sicer zavezujoč za vse države, a je vse pogosteje kršen.

Evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva je ob tem izpostavila, da to ne prizadene le humanitarnih delavcev, temveč tudi ljudi, katerim služijo. "Ko so humanitarne organizacije zaradi velike nevarnosti prisiljene zapustiti prizadeta območja, ceno plačajo tamkajšnje skupnosti," je dejala.

Humanitarne ekipe EU so se v zadnjih letih začasno umaknile iz Srednjeafriške republike, Slonokoščene obale, Demokratične republike Kongo, Afganistana in Sirije, je sporočila Georgieva in pozvala k večji zaščiti humanitarnih delavcev.

"Pozivam vse strani, vpletene v konflikte, vlade in nevladne predstavnike, naj zaščitijo humanitarne delavce in jim dovolijo izpolnjevanje njihove misije, ki rešuje življenja. To je vprašanje življenja in smrti. Svet potrebuje več spoštovanja in zaščite humanitarnih delavcev," je še zapisala.