S čim se je spopadal pilot in ali so ruski gasilci zatajili?

Novi in novi posnetki ter fotografije zasilnega pristanka gorečega ruskega letala Suhoj so preplavili splet in družbena omrežja. V plamenih, ki so v nedeljo zajeli letalo, je umrlo 41 oseb, preživeli govorijo o trenutkih groze, mnogi pa se po ogledu posnetkov sprašujejo, kje so bili ob pristanku letala gasilci, ki bi morali intrevenirati takoj po pristanku.

Gre za eno najhujših letalskih nesreč v Rusiji, mnogi pa pravijo, da je padel tudi ruski nacionalni ponos, ki naj bi ga v letalski industriji predstavljalo letalo Suhoj 100 - s katerim so Rusi želeli napasti trg potniških letal.

V Rusiji so preiskovalci včeraj brskali po zogleneli razbitini letala in zbirali material za preiskavo, ki bi pokazala, kaj je šlo narobe, da se je let za 41 od 78 ljudi na letalu končal tragično. "Preiskujejo različne scenarije, med drugim delo pilota, kontrolorjev, tehničnega osebja, možnost, da je bilo letalo pokvarjeno ali da je krivo vreme," je njihovo delo opisala Svetlana Petrenko, predstavnika za stike z javnostjo ruskega preiskovalnega odbora. Našli so tudi črni skrinjici letala.

Posnetke tragedije pa so pod drobnogled vzeli tudi uporabniki družbenih omrežij - sprašujo se, kje so reševalci in gasilci, ko po pristajalni stezi drvi ognjena krogla. Medtem pa pri letalski družbi trdijo, da je posadka storila vse, da je preživelo čim več ljudi. "Evakuacijo smo izvedli v 55 sekundah, čeprav je normativ 90 sekund," trdi predstavnik za odnose z javnostmi družbe Aeroflot Maksim Fetisov.

Za krmilom letala pa je sedel izkušen pilot. "Zadela nas je strela. Posvetilo se je in počilo. Izgubili smo radijsko zvezo, ki pa nam jo je uspelo znova vzpostaviti. Ni zagorelo v zraku, ampak ob pristanku in mislim, da je bilo to (odboj od tal) krivo za nesrečo," pa pravi pilot Denis Jevdokimov.

Podvozje drugega dotika s pisto ni zdržalo in je razpadlo

Nekateri, ki so bili v času nesreče na letališču, trdijo, da je bilo osebje letališča v kritičnih trenutkih zaposleno tudi s snemanjem grozljivega prizora z mobilnimi telefoni ... "Letalo se je prvič dotaknilo piste in se odbilo do višine desetih metrov, kar v ruskem letaskem žargonu imenujemo 'kozel'. V tem primeru podvozje drugega dotika s pisto ni zdržalo in je razpadlo. Če je bil pristanek v sili res zaradi udara strele, je možno, da so pristajali brez elektrike, in je posledično možno, da niso uspeli iztegniti zakrilc. To je najverjetnejša razlaga dogodka. Potem ko se je zgodil ta odboj (kozel), bi morala pilota motorje aktivirati do maksimalne moči in ponovno poskusiti pristati," pa pojasnjuje letalski strokovnjak Andrej Krasnoperov.

Ni pa ih malo, ki se sprašujejo, kje so bili gasilci. Ti naj bi potem, ko so prispeli, potrebovali kar eno uro, da so se prebili do ujetih pri repu letala - za katere pa je bilo takrat že prepozno. Ker zaenkrat nič nekaže, da je bilo za tragedijo krivo letalo, ruske oblasti pravijo, da letal istega modela ne bodo prizemljili, ker da za to ni nobenega razloga.

Vseeno pa se že ugiba, kako velik udarec bo nesreča pomenila za prihodnji razvoj modela Suhoj Superjet 100, ki velja za ponos ruskega državnega proizvajalca letal Suhoj. To je namreč prvi na novo razvit model ruskega civilnega letala po razpadu Sovjetske zveze, njegov pohod na trg pa je zaznamovalo že več težav, med drugim se je predstavitveni let za indonezijske kupce leta 2012 končal s trčenjem v goro, pri tem pa je umrlo 37 ljudi.

S čim vse so se spopadali pilot in posadka, ko so pristajali z gorečim letalom in kakšna so v takem primeru navodila potnikom?

Letalo je po pristajalni stezi poskakovalo kot kobilica. Po besedah pilota Adrije Urban Demšarja, se lahko takšno poskakovanje zgodi iz več razlogov. "Če sistemi na letalu delujejo oziroma ni na letalu nobene napake, je za takšen pristanek gotovo kriva zgolj posadka. Če pa so prisotne neke težave, gre vzrok iskati povsem drugje," je za 24UR ZVEČER dejal Demšar. "Na primer: lahko je v pilotski kabini dim - pri tem pilota ne moreta pravilno oceniti višine letala ob samem sestanku in rezultat bi lahko bil takšen pristanek," razlaga pilot. Kot še dodaja, so razlogi za takšen pristanek (s takšnimi odboji, torej z nekakšnim skakanjem po stezi), lahko tudi prevelika hitrost pri pristanku, lahko da pilota med samim pristankom nista popolnoma odvzela moči motorju, lahko je kriva tudi napaka na površinah ... "In če je kakšen od teh pogojev prisoten, mora pilot temu primerno seveda reagirati. Če pride do nekega manjšega odboja – recimo do metra – se da letalo relativno enostavno spet pristati. Čim so ti odboji višji, pa je katastrofa zelo blizu," opozarja Demšar.

Pilot pravi, da so zatajile aparature, da ga je prizemljila strela, da je izgubil kontakt s kontrolnim stolpm. Letalo naj bi zato pristajalo v tišini. Kaj to pomeni v letalskem žargonu? Strela po besedah Demšarja načeloma za samo letalo, za njegovo varnost naj ne bi bila nevarna. "Lahko poškoduje naprave, ki so nekje zunaj varovanega območja, torej zunaj letala. Denimo antene, ki skrbijo za komunikacijo, navigacijske naprave, lahko tudi vremenski radar ... Ob udaru strele lahko pride do odpovedi komunikacije, a to za samo varnost letenja oziroma uspešen pristanek, ne bi smelo imeti neke velikega vpliva," zatrjuje pilot.

Mnogi se sprašujejo tudi, kje so bili takoj po pristanku letala gasilci? Teh takrat ni bilo videti nikjer, kljub temu, da naj bi se vedelo, da bo šlo za prisilni pristanek. Po besedah poveljnika gasilsko reševalne službe Fraport Milana Dubravca, je odziv gasilcev pred zaključkom preiskave težko komentirati. "So pa pravila v mednarodnem letalskem prometu, ki jih povzema tudi nacionalna agencija za civilno letalstvo, glede odzivnega časa zelo natančna. To pomeni, da je natančno določeno, v kakšen času se mora - glede na velikost letala  - določena količina gasilnih sredstev z določeno tehniko in številom gasilcev pojaviti na mestu nesreče, se pravi na skrajnem delu vzletno pristajalne steze," razlaga Dubravac.

Po mednarodnih pravilih je torej skrajni čas za prihod prvega vozila tri minute po dogodku oziroma alarmu. "Torej najkasneje v treh minutah mora prvo gasilsko vozilo priti na skrajni del vzletno-pristajalne steze, glede na velikost letala pa po predpisih še dodatna vozila najkasneje v eni minuti za prvim vozilom. Se pravi ta odzivni čas je izredno kratek," še dodaja poveljnik brniških gasilcev.

Kakšna pa so bila navodila na gorečem letalu potnikom, ko je to že enkrat pristalo in zagorelo? Kot je videti s posnetkov, so ti bežali vsepovsod? Kakšna navodila jim je dal kapitan oziroma kako poteka reševanje v takšnem primeru? "V primeru pristanka s katastrofo - denimo požarom ali dimom na letalu - kabinsko osebje lahko počaka ukaz kapitana za evakuacijo potniške kabine, ali pa v takšnih primerih, kot je bil ta (se pravi, da je dejansko prisoten že ogenj), lahko kabinsko osebje samo takoj začne z evakuacijo letala," pojasnjuje pilot. Torej: odpre vsa vrata, vse zasilne izhode in napoti potnike, da čim prej zapustijo letalo. Čas za to je po normativih 90 sekund – vsako letalo mora biti tako sposobno, da ga zapustijo vsi potniki v času 90 sekund.

Kako hitro pa je ob pravočasni intervenciji sploh mogoče pogasiti takšno letalo? Ruski gasilci so namreč potrebovali kar 50 minut, da so se prebili do potnikov v repu letala. Po besedah Dubravca so vsa predpisana tehnična sredstva, vključno z gasilskim moštvom, ki pride do letala, dejansko namenjena temu, da se v treh do petih minutah ukroti takšen požar.

"Treba je vedeti, da je količina goriva na letalu ogromna, tukaj je šlo za maksimalno kapaciteto tega letala, torej 40 ton goriva oziroma več kot 50.000 litrov. In ravno zato so ob samem nastanku požara ti odzivni časi tako kratki," pravi gasilski poveljnik. Gasilska taktika je - tako Dubravac - da je treba v začetni fazi gorenja z gasilnimi sredstvi od trupa letala poskušati odstraniti vsa gorljiva sredstva in čim dlje ohraniti ali hladiti trup. "Ti na takšnih ozkotrupnih letalih ob zunanjem gorenju zdržijo nekje v povprečju okoli tri minute – se pravi da izredno hitro pride tudi do tega, da se pregreje notranjost trupa. Moramo pa tudi vedeti, da so letala zgrajena iz lahkih materialov in ob izredni sprostitvi energije, kar se lahko zgodi s takšno količino goriva, lahko te kovine tudi zagorijo," je za 24UR ZVEČER razložil gasilec.

Pa bi letalo lahko morda izpustilo odvečni kerozin pred pristankom, ali bi to pomenilo še večjo nevarnost? Ali lahko takšna letala sploh to storijo? Pilot Demšar sicer pravi, da natančne konstrukcije Suhoja ne pozna, načeloma pa letala velikosti Suhoj nimajo sistema, s katerim bi lahko odvrgli odvečno gorivo. "To pomeni, da so tako konstruirana, da lahko pristanejo tudi z največjo dovoljeno vzletno maso – vedno se torej lahko vrnejo z gorivom, ki so ga imeli pri vzletu," še pojasnjuje Demšar.

Pa bi so tudi na Brniku pripravljeni na morebiten takšen scenarij kot smo ga videli v Rusiji? Kot zagotavlja poveljnik gasilsko reševalne službe Fraport, je gasilsko reševalna služba brniškega letališča ustrezno usposobljena in ima ves čas pripravljeno vso opremo in moštvo za ustrezen odziv. "To tudi redno preverja nacionalna agencija za civilno letalstvo in mednarodne inšpekcije in sem prepričan, da bi bili tudi vsi odzivni časi predpisanih v normah," pa še sklene Dubravac.