Rojstnodnevni pozdrav Kubancem

Ob svojem rojstnem dnevu je Fidel Castro v javnost poslal sporočilo, da se počuti mnogo bolje, čeprav je njegovo življenje še vedno v nevarnosti. Castrovo sporočilo je objavil časopis Juventud Rebelde, ki je hkrati tudi objavil voditeljeve fotografije, na katerih Castro sedi in govori po telefonu. Kubanski časnik Granma pa tudi najava, da naj bi Castro v soboto že govoril, hodil ter celo delal.

"Za vse, ki jih skrbi moje zdravje, naj obljubim, da se bom boril zanj," je zapisano v izjavi. "Vsem prebivalcem Kube izrekam neskončno hvaležnost za njihovo ljubečo podporo. Država maršira naprej in bo to tudi v bodoče počela povsem dobro," je še zapisal Castro.

Chavez osebno čestital vzorniku

Castra je na 80. rojstni dan, ki letos prvič po revoluciji leta 1959 ni minil kot nacionalni praznik, obiskal venezuelski predsednik Hugo Chavez. Castro naj bi eden glavnih svetovalcev venezuelskega predsednika, ki ga je označil kot predstavnika pravega "neokastrizma" v Latinski Ameriki in svojega "duhovnega sina". Za njegovega privrženca naj bi veljal tudi Evo Morales, ki je v začetku leta postal predsednik Bolivije.

Castro je moral 31. julija prvič po 47 letih začasno predati oblast svojemu nasledniku, 75-letnemu bratu Raulu Castru, ki je sicer tudi obrambni minister. Kot je Fidel tedaj sporočil preko svojega predstavnika, je moral na nujno operacijo črevesja. Zatem Fidela niso več videli in slišali, zato so se pojavila ugibanja ali je Fidel sploh še živ.

Visoki predstavniki njegovega režima so že takoj po operaciji hiteli zagotavljati, da je operacija uspela in da predsednik dobro okreva, a da morajo podrobnosti njegovega zdravstvenega stanja v interesu državne varnosti ostati skrivnost. Hkrati so zagotavljali, da je Raul Castro trdno v sedlu in opravlja dolžnosti predsednika.

Že 47 let trdno v sedlu

Castro se je v svojem 47-letnem vodenju Kube izkazal predvsem kot mojster preživetja. V njegovem času se je zamenjalo deset ameriških predsednikov, preživel je več poskusov atentata, invazijo v Prašičjem zalivu in ameriško gospodarsko blokado, ki še vedno traja. Tudi zato mnogi verjamejo, da mu gre dobro in da bo 80. rojstni dan res proslavljal 2. decembra, na 50. obletnico revolucionarnih oboroženih sil.

Tedaj se je pričel Castrov prihod na oblast. S soborci se je decembra 1956 vrnil iz Mehike, kamor se je zatekel po neuspelih začetkih revolucije leta 1953. Za strmoglavljenje skorumpiranega režima Fulgencia Batiste se je boril dobri dve leti, v Havano pa mu je uspelo vkorakati 1. januarja 1959. Zatem se je začela velika doba Fidela Castra in komunistične Kube. Po eni strani se je začel razvoj neodvisne Kube in enakopravnosti prebivalstva, ki danes šteje okoli 11,5 milijona, po drugi strani pa se je začelo tudi gospodarsko zaostajanje tega karibskega otoka.

Čas se je ustavil

Danes se zdi, kot da se je čas na Kubi ustavil v 50. oz. 60. letih prejšnjega stoletja, prebivalci pa so spet v veliki meri odvisni od denarja turistov, ki se jih na otok letno zgrne prek milijona in pol. V državi kljub koncu hladne vojne še vedno vlada komunistični režim, ki mu Castro vlada s trdo roko. Pri tem mu po svoje koristi ameriška gospodarska blokada, saj mu je sovražnost ZDA oziroma možnost, da s prstom pokaže na krivca za nastalo situacijo in na prežečo nevarnost, vedno znova pomagala utrditi režim.

Po drugi strani je Kuba med državami Latinske Amerike danes edina, v kateri ni lakote in otroških bolezni. Izobraževalni sistem in zdravstvo sta najboljša v Latinski Ameriki, kubanski zdravniki pa so eden glavnih "izvoznih artiklov v prijateljske države", kot je na primer Venezuela.