Rast prebivalstva: Je na obzorju vojna za dobrine?

Odkar so v Organizaciji združenih narodov leta 1999 oznanili, da je z rojstvom Sarajevčana Adnana Nevića svetovna populacija dosegla šest milijard, smo danes, komaj 12 let kasneje, Zemljani številčnejši še za dodatno milijardo. Neustavljiva rast prebivalstva tako mnogim vzbuja upravičen strah pred uresničitvijo več kot 200 let starih napovedi ekonomistov, ki so že tedaj trdili, da je naš planet obsojen na popolno izčrpanje.

Inštitut za politiko Zemlje: Čezmerni smo prav povsod!

"Svetovna populacija prehiteva svoje osnovne podporne sisteme. To je jasno razvidno iz silovitega krčenja gozdov, propadanja ribištva, pašniki se zaradi čezmerne paše spreminjajo v puščave, izgineva rodovitna prst, podtalnica pa v 18 državah, ki premorejo polovico svetovne populacije, strmo upada,“ opozarja Lester Brown, predsednik Inštituta za politiko Zemlje. "Čezmerni smo pri prav vsem. Takšno črpanje lahko teče na kratek rok, na dolgi rok pa nikakor. Na neki točki bomo morali to ustaviti ter omogočiti obnovo,“ je dejal.

OZN se boji tekme za življenjske dobrine

Velikih težav, ki grozijo svetovni spravi, se že dolgo zavedajo v Organizaciji združenih narodov. Da bi se izognili najhujši grožnji – tekmi za življenjske dobrine –, bodo morale vlade držav po svetu združiti moči, pravijo. Njihova poročila namreč za leto 2030 že kažejo 40-odstotni primanjkljaj v oskrbi z vodo, nekatere države v razvoju pa naj bi po njihovih ugotovitvah že kupovale zemljo v Afriki, s čimer bi zapolnile morebitno pomanjkanje omenjenih virov doma. "Zemlja je postala novo zlato. Kaže se prvi pogled na stvari, katerim bomo kmalu priča,“ pravi in dodaja, da bo svet očitno kmalu sestavljen iz posameznih držav, ki bodo morale poskrbeti vsaka zase, bodisi glede nafte, vode, pšenice ali bakra.

Kitajska naj bi v letu 2035 porabila kar 70 odstotkov pridelanega žita

Največje težave naj bi s svojim milijardnim prebivalstvom še vedno povzročali Kitajska in Indija. Do leta 2035 naj bi namreč po njegovih besedah Kitajska porabila kar 70 odstotkov svetovne proizvodnje žita. "Če bi imeli trije od štirih Kitajcev svoj avtomobil, kot je sicer povprečje v ZDA, bi sami porabili skoraj vso proizvedeno nafto,“ je dejal.

"Kitajska, Indija in Brazilija, ki rastejo z neverjetno hitrostjo, bodo zahtevale celovito reorganizacijo svetovnega gospodarskega reda,“ je prepričan tudi profesor Lawrence Haddad, direktor angleškega inštituta za razvoj. "V prihodnjih 15 ali 20 letih se nam obeta gromozansko prilagajanje, ki se je zdaj šele začelo kazati,“ pravi.

Kako se lahko rešimo?

Izvršni direktor sklada Organizacije združenih narodov za prebivalstvo Babatunde Osotimehin je na nedavnem srečanju dejal, da bi lahko z načrtovanjem in pravilnim vlaganjem moči v ljudstvo, da se to ne bi odločalo le v svojo korist, naš svet s sedmimi milijardami ljudi premogel trajno delovanje mest, produktivno delovno silo, ki bi poganjala ekonomijo, in tudi nove mlade generacije. Prav mlajše od 25 let, ki da predstavljajo 43 odstotkov svetovnega prebivalstva, je treba izobraziti in usposobiti, pravi. "Če tega ne storimo, bomo izgubili tako ideje in inovacije kot tudi davek na dohodek," je opozoril. Problem, ki mu ne moremo uiti, je po besedah predstavnikov Združenih narodov tudi močno povečanje migracij, kar bi lahko prineslo nova neravnovesja.

Vitalnega pomena sta tako po njegovih besedah načrtovanje in ozaveščanje, ki da bo v veliko pomoč prihodnjim generacijam, predvsem za države v razvoju, ki se borijo s preveliko rodnostjo, medtem ko se najbogatejše s prenizko ter posledično s staranjem prebivalstva. "V svetu s sedmimi milijardami ljudmi se moramo zanesti drug na drugega," je še dodal.

'Potrebujemo več sredstev za področje načrtovanja družin!'

Osotimehin je poudaril, da je eden od krivcev za nenadzorovano rast prebivalstva tudi slaba finančna podpora s strani vlad in fundacij. "Institucije, ki se ukvarjajo z načrtovanjem družine, niso bile financirane, tako kot bi morale biti,“ pravi in dodaja, da je zadnje poročilo sekretariata pokazalo, da bi morali v letu 2011 za to področje nameniti okoli 50 milijard evrov, a da so očitno zaradi zadolženosti ter trenutne svetovne gospodarske in finančne krize države temu prispevale le polovico omenjenih sredstev.

Reši nas lahko tehnološki razvoj!

Svetovni ekonomisti verjamejo, da se lahko človeštvo stradanja reši s tehnološkim razvojem. Vodilni analitik pri angleškem Citigroupu ter bankir Willem Buiter je svojo vero v razvoj ponazoril z besedami, da bi tudi London končal pod plastjo gnoja, če ne bi kolesa, vlaki in avtomobili nadomestili konjske vprege. "Že ves čas gre za tekmo med izgubljanjem življenjskih virov ter inovacijami. Slednje so do zdaj vedno zmagovale. Imamo več tisoč let človeške zgodovine, ki nas podpira pri tem, tako da sem razmeroma optimističen," pravi.

Prepričevanje sveta bo kot hoja preko minskega polja

Kot je dejal generalni sekretar OZN Ban Ki Mun, je za rešitev problema potrebna solidarnost med narodi. A kako bo politika v svetu sebičnežev uspela prepričati ljudi k smotrnejši porabi surovin?

"Tako ali drugače bomo morali omejiti porabo. Izbiramo lahko med fizičnim omejevanjem, ki ga je težko izvajati in je neučinkovito, ali pa dvigniti cene, ter tako na nek način omejiti porabo,“ meni Kalpana Kochhar, ena vodilnih ekonomistk Svetovne banke. A kot pravi, bo to izjemno težavna naloga. "Kako naj damo prednost omejevanju porabe ter trajnostnemu razvoju, ko pa na stotine milijonov še vedno nima dostopa do čiste vode in hrane?“ se sprašuje.

Kmetje zaradi prevelike državne kontrole nezmožni slediti spremembam na trgu

Malce več optimizma je sicer Kochharjeva pokazala ob oceni, da lahko Indija, ki bo po številu prebivalstva kmalu presegla Kitajsko, nahrani vsa lačna usta. "Hrane je več kot dovolj. Problem pa je, da je vse tako strogo nadzorovano s strani vlade, da se kmetje ne morejo odzvati na svetovne spremembe cen," je dejal Kochharjeva. Poleg tega so predstavniki OZN izrazili tudi navdušenje nad hitrim napredkom pri oblikovanju alternativ za fosilna goriva. Ni potrebno, da Kitajska postane manj intenzivna pri rabi energije, vendar mora ta prihajati iz obnovljivih virov, so prepričani.

Kot so še zaključili predstavniki OZN, morajo odgovornost za prihodnost zdaj nase vzeti razvite zahodne države. "Mi smo tisti, ki moramo spremeniti svoje vedenje in dati državam, kot sta Indija in Kitajska, boljši zgled ter priložnost za dvig gospodarske rasti ter zmanjševanje revščine," so zaključili.