Predsednik republike Borut Pahor je danes v okviru Evropskega foruma Alpbach na avstrijskem Tirolskem izpostavil pomen solidarnosti med članicami EU pri reševanju begunske krize. Trajno rešitev te krize pa vidi v rešitvi konfliktov v državah, od koder begunci prihajajo.
Z njim se je strinjala hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, v katere državi je v 90. letih prejšnjega stoletja divjala vojna. "Kaj smo se naučili pred 25 leti? Da je najpomembneje odstraniti razloge, zaradi katerih nastajajo begunci. Da je treba stabilizirati razmere v njihovih državah," je poudarila.
Pahor je na političnem simpoziju z naslovom Koliko neenakosti lahko Evropa (EU) še prenese, še menil, da EU za učinkovitejše delovanje v zvezi z begunsko krizo potrebuje več skupne zunanje in varnostne politike in ne manj. Kriza je po njegovem tudi pomemben moralni in politični preizkus identitete EU.
Grabar-Kitarovićeva je ocenila, da je begunska kriza med drugim pokazala, da ima EU krizo strategije in identitete.
Avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je opozoril, da trpljenje beguncev, ki v upanju na boljše življenje prihajajo v Evropo, ni stvar nekoga drugega, kar nas ne zanima. "Nasprotno, naša moralna odgovornost je, da jih obravnavamo dostojanstveno," je poudaril. "Če bo volja, lahko to krizo obvladamo," je še prepričan avstrijski predsednik.
"Če vprašanja ne bomo rešili skupaj, ga bo vse več držav reševalo enostransko," pa je dejal avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz ter ob tem pozval k delitvi bremen, povezanih z begunsko krizo, med državami članicami unije. Izpostavil je tudi nujnost izboljšanja sposobnosti obvladovanja kriz, s čimer se je strinjal tudi obrambni minister Gerald Klug.
Čeprav je bila begunska kriza spričo aktualnosti v ospredju, so na simpoziju govorili tudi o prihodnosti EU. Predsednik Pahor je menil, da je dobra prihodnost EU v Združenih državah Evrope, pri čemer je poudaril, da ne bi šlo za identično stvar, kot so ZDA. "Narediti moramo precej več, da bomo skupaj in da bomo imeli več skupnih politik," je dejal.
Kurz pa v prihodnosti ne vidi alternative EU in evropski integraciji. EU po njegovih besedah še ni končan projekt; da bi bila kos izzivom, se mora še naprej razvijati. "Zemljevid EU mora biti dokončan; brez naših sosedov na Zahodnem Balkanu unija ni popolna," je še dejal.
Tudi o dvostranskih odnosih
Slovenija in Hrvaška kljub razhajanjem glede arbitražnega postopka o meji med državama ostajata prijateljski državi, pa sta po srečanju poudarila Pahor in Grabar-Kitarovićeva.
"Prava pot je pot prijateljstva in sodelovanja, ob razlikah, ki jih poznamo," je po pogovorih, ki so trajali okoli pol ure, poudaril Pahor. Po njegovih besedah bo razlike lažje premagovati, če bo prevladoval "duh prijateljstva, sodelovanja in zaupanja". "Sta sosedi, vedno bosta sosedi in mislim, da je naš interes, da sta prijateljski sosedi," je poudaril.
Pahor je bil ob tem zadovoljen, da arbitražno sodišče nadaljuje delo, in upa, da ga bo nepristransko končalo s sodbo.
"Pogovarjala sva se zelo konstruktivno in prijateljsko, saj sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, odnosi med nami pa se morajo nadaljevati v tej smeri, ne glede na razlike v stališčih glede arbitraže, ki ostajajo," pa je dejala hrvaška predsednica.
Povedala je še, da je bil v petek pri njej na poslovilnem obisku slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk, s katerim sta pregledala odnose med državama v zadnjih nekaj letih. Izrazila je zadovoljstvo tako z rastjo blagovne menjave kot sodelovanjem v okviru EU, zveze Nato in na dvostranski ravni.
Predsednika sta se tudi strinjala, da je treba nadaljevati proces Brdo ter podpisala skupno pismo predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, v katerem predlagata vrh Evropskega sveta in držav članic procesa Brdo. Kot je pojasnil Pahor, bi bil vrh osredotočen na proces širitve EU na Zahodni Balkan. Kot je dejal, sta s hrvaško kolegico namreč prepričana, da bi bila širitev unije na Zahodni Balkan "edini pravi odgovor na vrsto mejnih in drugih vprašanj v tem delu Evrope in navdih za spravo, brez katere ne bi bilo evropske ideje in ne združevanja Evrope".
Predsednika sta se danes neformalno sešla že sedmič, odkar je Grabar-Kitarovićeva pred malo več kot pol leta prevzela mandat. V ponedeljek je v Ljubljani predvideno njuno osmo dvostransko srečanje, Pahor pa je danes hrvaško predsednico povabil tudi na uradni obisk v Slovenijo, ko bo "ocenila, da je to najkoristneje". Sam je bil na uradnem obisku v Zagrebu nazadnje spomladi 2013.
To je bilo prvo srečanje obeh predsednikov po izbruhu arbitražne afere, ki jo je zanetila julijska objava posnetkov pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, čemur je sledil odstop Zagreba od arbitražnega postopka ter niz drugih zapletov.
PRS Pahor se danes v Alpbachu na povabilo avstrijskega predsednika Fischerja udeležuje Evropskega foruma Alpbach. pic.twitter.com/oVSLG3lrnu
— Borut Pahor (@BorutPahor) August 30, 2015
Za srečanje v idilični tirolski vasi Alpbach se je trojica predsednikov dogovorila aprila na srečanju v Logarski dolini, ki ga je gostil Pahor.
KOMENTARJI (854)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.