Tujina

Prihodnost Japonske, mesta z visokimi obzidji in stolpi?

Jamada, 13. 04. 2011 10.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Dober mesec dni po potresu strokovnjaki pospešeno iščejo rešitev, kako območja, ki jih je opustošil cunami, oživiti. Kakšna bo torej gradnja, ki bo zagotavljala varnost pred cunamiji?

Ladje je cunami odložil na strehah stavb daleč v notranjosti.
Ladje je cunami odložil na strehah stavb daleč v notranjosti. FOTO: Reuters

Japonska zakonodaja o potresno varni gradnji velja za najboljšo na svetu. Zaradi potresno zelo nemirnega območja so poskrbeli za gradnjo varnih objektov, za ustrezne evakuacijske poti in izobraževanje prebivalcev o tem, kako ravnati v primeru močnega potresa in opozorili pred cunamiji. V kraju Joriso v prefekturi Mijagi so zgradili celo 7-metrski betonski zid, ki naj bi jih ubranil pred cunamijem, a starejši del zidu pritiska rušilnih valov 11. marca letos ni zdržal. Štirje rušilni valovi, ki so prizadeli severovzhod Japonske, so starejši del obrambnega zidu porušili, ko se je voda umikala nazaj v morje.

Mesto Minamisanriko. Rušilno moč cunamija so vzdržale le večje in višje večnadstropne stavbe.
Mesto Minamisanriko. Rušilno moč cunamija so vzdržale le večje in višje večnadstropne stavbe. FOTO: Reuters

In kaj lahko strokovnjaki naredijo, da se katastrofa takšnih razsežnosti ne bi ponovila? Zaradi posledic potresa, ki je sprožil štiri popotresne valove, je umrlo več kot 13.000 oseb, okoli 14.000 oseb je še vedno pogrešanih. Valovi so rušili in na odprto morje odnašali cela mesta ob severovzhodni obali otoka Honšu. Po spletu so zaokrožili grozoviti posnetki oseb, ki so ob zvokih sirene panično bežale na višja mesta pred zidom vode, ki je hiše podiral, kot da so igračke. Nekateri so dogajanje opazovali s streh najvišjih stavb v mestu, ki so zdržale pritisk vode.

Zaščitni zidovi, utrjeni stolpi in širše evakuacijske poti

Reševalec išče morebitne preživele v bližini obrambnega betonskega zidu.
Reševalec išče morebitne preživele v bližini obrambnega betonskega zidu. FOTO: Reuters

Zdaj so na vrsti strokovnjaki, da zberejo vse podatke o tem, kako visoki in močni so bili na nekem območju popotresni valovi, kako daleč v notranjost so segli in kakšno razdejanje so povzročili. Na osnovi teh podatkov bodo lahko načrtovali nove, višje obrambne zidove, ki bodo zaščitili obnovljena mesta, ali pa bodo določene predele, ki so bili povsem uničeni in zanje ne najdejo rešitve, opustili. Prav tako strokovnjaki na osnovi zbranih podatkov že pripravljajo načrte za še boljše in učinkovitejše evakuacijske poti. Eden od predlogov mednarodnih geologov in strokovnjakov s področja gradbeništva je, da bi postavili čim več visokih in zelo utrjenih stolpov, ki bi bili v primeru cunamija mesta za evakuacijo.

Sledi na steni stavbe, ki kažejo, do katere višine je segala voda.
Sledi na steni stavbe, ki kažejo, do katere višine je segala voda. FOTO: Reuters

V škornjih in zaščitni opremi se skupina strokovnjakov le s težavo prebija skozi ostanke mest. Na stenah stavb, ki so ostale, opazujejo, do kje je segala voda. Veliko so jim glede višine in moči valov v pomoč tudi ostanki ladij in čolnov, ki so obtičali na strehah hiš ali pa na električnih napeljavah. V mestu Jamada je bila najvišja izmerjena višina cunamija več kot 15 metrov. Strokovnjake je zbegalo, da so jo nekateri drugi predeli v tem zalivu v bližini Jamade odnesli skoraj brez škode, saj so tam isti valovi dosegli le tri metre.

Mednarodna skupina geologov pripravlja karte poplavnega območja. Po potresu z magnitudo 9 so se sprožili štirje rušilni valovi, ki pa niso na celotnem obalnem območju imeli enakega rušilnega učinka.

Hermann Fritz je strokovnjak, ki že desetletje preučuje učinke cunamija na okolje. Sodeloval je v več kot ducat terenskih študijah, med njimi tudi v študiju o cunamiju po potresu leta 2004 v Indoneziji, v katerem je umrlo več kot 200.000 oseb. A ga je razdejanje na Japonskem pretreslo. Kljub izkušnjam na terenu ni pričakoval toliko ruševin in takšno razdejanje. Strokovnjake je namreč presenetilo, da je moč cunamija ponekod segla tudi do 38 metrov visoko in do 10 kilometrov v notranjost.

Zbrani podatki in opravljene meritve bodo pokazali, kje je treba zgraditi zaščitne zidove in kako visoke. Meritve na terenu so pokazale, da je treba evakuacijske poti še razširiti in narediti še bolj dostopne. Prav tako bodo v najbolj ogroženih mestih zgradili visoke in utrjene stolpe, ki bodo evakuacijske točke. “Nov in morda ravno tako močan potres lahko pričakujemo že v naslednjih 30 letih, a ni nujno, da bo to na Japonskem,“ opozarja profesor z univerze v Tokiu Akio Okajasu in dodaja: “Naš cilj je pomagati ljudem kjer koli na svetu, kako se čim bolj zaščititi pred naravnimi katastrofami.“

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tiberiusize
13. 04. 2011 18.53
Vi, ki mislte da ne bodo mogle tam več živet zaradi sevanja... poglejte HIROŠIMO. tm je še zmerm sevanje, vendar to jih ne ustavi da tam živijo.
Proo
13. 04. 2011 18.44
me prou zanima kako bo jod do sem pršel če imamo samo 2 prehoda na sredozemskem morju...!
pijanec22
13. 04. 2011 18.31
preprosto naj več ne gradijo ob morju. Japonska je v notranjosti precej hribovita in skoraj neposeljena.
purja kolt
13. 04. 2011 18.22
tole bo slabše kot černobil. v černobilu ni bilo oceana zraven , bilo je relativno majhno območje kontaminacije . vse kar je bilo , je z oblakom odletelo . tukaj pa svetovni ocean na udaru. kontaminiran plankton bodo jeli ribe , ribe bodo jeli druge ribe in tako naprej . količino joda , ki ga moramo dobiti v organizem , da lahko živimo, moramo sprva dobiti iz oceana. druge metode ne obstaja . kje ga bomo dobili , in kaj bo z nami ve samo Bog . nadomestka naravnega joda ni
odbogaposlan
13. 04. 2011 17.35
nehajte fantazirat na 24 urlaž!
martinkrpan1
13. 04. 2011 17.33
ta prav teren za godzillo fotrat
BlaBlaGluposti
13. 04. 2011 17.30
Ni ga zida, ki bi naravo ustavil. žal je tako
Klampfman
13. 04. 2011 17.04
Kaj pa ko bi na naslovnico raje dajali kakšne novice o prihodnosti Slovenije? Japonska si bo, klub naravni/jedrski katastrofi opomogla. Kaj pa Slovenija?
Tomozuki
13. 04. 2011 16.53
4592612 - To je bla, bla. V Černobilu je šlo iz reaktorja še kaj druga kot jod, pa še nemalo ljudi živi na tem območju. Po sanaciji bodo sigurno celotno območje dekontaminirali, isto kot so naredili v Pripjatu. V samem mestu je sevanje danes tako zmanjšano, da bi ljudje že lahko bivali, vendar je zaradi dotrajanosti stavb selitev neizvedljiva.
Misija1
13. 04. 2011 16.28
@eiffel: Sej sem rekel, KO bodo. Malo boljse beri! @Tehnokrat: No sej, verjetno se par deset let, cisto odvisno. Tako kot si rekel, do takrat fisijske reaktorje, kasneje pa fuzijske. Dejstvo ostaja, glede na velikost vira, ostaja jedrska energija dalec dalec najboljsi vir energije, najcistejsi (ce odstejemo jedrske odpadke oz. ce zagotovoimo normalno skladiscenje).
big brother
13. 04. 2011 16.20
Ni še konc, na jedrske ste pozabl. Tam kjer želite gradit obzidja in mesta ne bo možno več živet zaradi sevanja.
tv1
13. 04. 2011 16.09
najboljše da se zagradijo .-))) pa jim ne bo nič pomagalo .-))) bo planet zemlja združil ta otok s celino pa bo drug nov otok na udaru .-)))
Hamzibeg
13. 04. 2011 16.07
Idealna priložnost za revitalizacijo slovenskega gradbenega sektorja. Zidar & Co - lobirajte na Japonskem, tam bo biznis. Mi pa uvozimo deset managerjev z Japonske in v kratkem bomo mala Švica....
zlobniCO2
13. 04. 2011 16.06
upam da cimprej zgradijo nazaj mesta za ljudi in da se zivljenje vrne v normalo
Tehnokrat
13. 04. 2011 16.02
@ Misija1 13.04.2011, 15:34 Hm, to nekako dvomim, ker so že pred 20 leti trdili da so zelo blizu komercialni rabi fuzijskih reaktorjev, pa se do danes ni kaj dosti spremenilo. Po moje bo treba na elektrarne s fuzijskim reaktorjem še nekaj desetletij počakati. Do takrat pa še lahko uporabljamo konvencionalne jedrske elektrarne, ki so preizkušeni, varni in čisti viri energije.
eiffel
13. 04. 2011 15.43
@Misija1, komercialni fuzijski reaktor ne obstaja, jedrske nesreče v fizijskih reaktorjih pa so stalnica.
bitnabit
13. 04. 2011 15.35
Misija1
13. 04. 2011 15.34
@Madyy: Seveda to kar pravis ne drzi. Mogoce zacasno pa se to na Japonskem. Kar se tice jedrske energije, v roku 10 let in vec bodo ze na voljo fuzijski reaktorji, vsekakor pa cez 20 let in vec. In spet smo pri jedrski energiji. Tako da, jedrska energija je energija prihodnosti, zato se v njo se vedno vlagajo bajne vsote. komercialni fuzijski reaktor bo za vedno spremenil svet, to je dejstvo.
Madyy
13. 04. 2011 14.41
Najhujše šele prihaja jedrska energija za komercialno rabo za vedno odhaja... Nihče ne pove kakšen bo konec..