Domnevni morilec srbskega premiera, nekdanji namestnik poveljnika posebne policijske enote JSO Zvezdan Jovanović, je izjavo dal med zaslišanjem policiji po aretaciji.
Sojenje je bilo nato prekinjeno, predsedujoči tričlanskemu sodnemu senatu posebnega sodišča za organizirani kriminal Marko Kljajević pa je zatem povedal, da bo datum nadaljevanja glavne obravnave sporočil naknadno.
Kot je poročala srbska tiskovna agencija Beta, je iz danes prebrane Jovanovičeve izjave razvidno, da je on na policijskem zaslišanju 7. aprila podrobno opisal nekaj poskusov atentata na Đinđića kot tudi, kako ga je ustrelil 12. marca pred poslopjem srbske vlade. Med drugim naj bi priznal, da so bili v priprave atentata vpleteni vsi pripadniki kriminalne združbe iz beograjske občine Zemun (zemunski klan) kot tudi nekdanji poveljnik JSO Milorad Luković - Legija. Slednji naj bi mu povedal, da oblasti pripravljajo izročitev večjega števila vojaških in policijskih častnikov haaškemu sodišču in da je zato treba takoj ubiti srbskega premiera. Jovanovič je na aprilskem zaslišanju tudi zatrdil, da Đinđića ni ubil zaradi denarja, ampak zato, da bi preprečil izročitve haaškemu sodišču, ki je največja srbska sramota.
Beograjski dnevnik Večernje novosti je nedavno napisal, da je bilo policijsko zaslišanje Jovanovića 7. aprila posneto z video kamero in da ga je ista ekipa zatem odpeljala na Fruško goro v Vojvodini, kjer je nekdanji poveljnik JSO pokazal, kje je vadil streljanje z ostrostrelko za atentat na premiera.
Srbsko javnost je osupnilo dejstvo, da je premiera umoril namestnik poveljnika JSO oziroma rdečih baretk, kot so imenovali to elitno policijsko enoto. Toda presenečenj še ni bilo konec. Srbska vlada, katere krmilo je po Đinđićevi smrti prevzel Zoran Živković, je zaradi povezave JSO z zemunskim klanom 25. marca najprej razrešila njenega poveljnika Dušana Maričića - Gumarja, takoj zatem pa sprejela sklep o razpustitvi njegovih rdečih baretk. JSO je bila dejansko razpuščena naslednjega dne, precej njenih pripadnikov pa je bilo priprtih.
Tri dni pozneje, 28. marca je policija pojasnila tudi umor nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića, našla njegove posmrtne ostanke na Fruški gori v Vojvodini, aretirala štiri pripadnike tedaj že razpuščene JSO, ob koncu marca pa se je za zapahi znašel tudi njen zadnji poveljnik Gumar, ki naj bi tudi sam neposredno sodeloval pri ugrabitvi in umoru Stambolića 25. avgusta 2000. Morilcem in naročnikom za Stambolićev umor, med katerimi naj bi bil nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, bodo sodili v ločenem postopku.
Od 36 obtožencev, kolikor jih je v postopku na sedanjem "sojenju stoletja", jih 13 obtožnica bremeni neposrednega sodelovanja pri atentatu na Đinđića. Od teh trinajstih jih je v priporu le 5 (vključno z Jovanovičem), ostalih osem pa se še vedno skriva pred policijo na prostosti in jim bodo sodili v odsotnosti. Med tistimi, ki so policiji še vedno nedosegljivi, je tudi prvoobtoženi Legija, ki naj bi se po trditvah nekaterih srbskih ministrov skrival v eni od držav nekdanje Jugoslavije.
