V Srbiji in Črni gori pravoslavni verniki tako na svojih domovih kot tudi v cerkvah po vsej državi svečano proslavljajo božič, najbolj vesel krščanski praznik, posvečen spominu na rojstvo Jezusa Kristusa. Božično praznovanje se je začelo tudi v Rusiji, zaključilo pa se bo s tako imenovanim bogojavljenjem oziroma pravoslavnim praznikom svetih treh kraljev 19. januarja.

Pravoslavna cerkev ni priznala koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII., znanega kot gregorijanski koledar, zato pravoslavni verniki božič za razliko od katoliških praznujejo 7. januarja. Tudi njihovo tradicionalno praznovanje božiča se razlikuje od zahodnega.
V skladu s tako imenovanim julijanskim koledarjem slavijo verniki v SČG, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in istanbulski patriarhiji. Praznovanje se je sicer pričelo že v petek, na badnji večer, ko so se verujoči tudi zbrali v cerkvah pri polnočnih mašah. V skladu s tradicijo verniki danes predvsem obiskujejo svete kraje, pomagajo revnim in nemočnim ter si izmenjujejo darila.
Putin želi duhovno veselje
Voditelj Ruske pravoslavne cerkve patriarh Aleksij II. in ruski predsednik Vladimir Putin sta pravoslavnim kristjanom in vsem državljanom Rusije zaželela vesel božič. Kot je dejal Putin, daje "to veselo in radostno praznovanje milijonom kristjanov veliko duhovno veselje in upanje." Kot je še poudaril, je "pozitiven vpliv božičnih praznovanj na ustvarjalno in družbeno dejavnost ruskih državljanov vsako leto bolj viden."

Patriarh Srbske pravoslavne cerkve Pavle pa je danes prvič po večtedenski odsotnosti in zdravljenju vodil mašo v beograjski stolnici, katere so se udeležili številni Beograjčani. Kot je v svoji molitvi poudaril patriarh Pavle, cerkev in narod na praznik Kristusovega rojstva vsako leto slavita svojo novo duhovno rojstvo in se spominjata največjega dogodka v zgodovini človeške odrešitve ter začetka novega, krščanskega načina bivanja. V tokratni božični poslanici, ki so jo prebrali v cerkvah po vsej državi, so patriarh in vsi arhiereji spomnili na trpljenje Kosova in poudarili stališče Srbske pravoslavne cerkve, da nima nihče pravice enostransko in brez soglasja vseh narodov v Srbiji spreminjati državno-pravnega statusa te pokrajine.