'Sprejmite nas nazaj, zaradi naših nedolžnih otrok'

"Tri bosanske državljanke pozivamo Bosno in Hercegovino, naj sprejme nas in naše mladoletne otroke nazaj, v normalno življenje, ki smo ga imeli nekoč," se glasi del pisma 22-letne Sarajke, ki jo je v Sirijo, na območje samooklicane Islamske države (IS) pred štirimi leti odpeljal mož.

Po njenih besedah so pred približno dvema letoma pobegnile, se predale Kurdom, ti pa so jih prepeljali v taborišče Roj, v bližini mesta Kamišli na severovzhodu Sirije. "Imam dva otroka, ena Bosanka, ki je z menoj ima štiri, druga pa tri," piše Sarajka v pismu, ki ga je Radiu Slobodna Evropa uspelo pridobiti od njene matere.

Bosno naj bi zapustile na silo, pod pritiskom mož, in nikakor ne samovoljno. "Ko sem odšla, sem bila stara le 18 let. Zelo me je bilo strah posledic, ki bi sledile, če ne bi odšla z možem. Tudi drugi dve ženski sta Bosno zapustili pod pritiskom mož in v strahu za svoje otroke," pojasnjuje 22-letnica.

'Pripravljene smo na sodni postopek, ki bo zagotovo sledil, ko se bomo vrnile v domovino'

"Še enkrat prosimo, da nas sprejmejo nazaj in nam dajo še eno priložnost za novo življenje. Če ne drugega, zaradi naših nedolžnih in mladoletnih otrok. Pripravljene smo nositi posledice naših napak, to je še najmanjši problem. Vnaprej se zahvaljujemo in upamo, da boste nam in našim otrokom dali drugo priložnost. Na svetu namreč ni osebe brez napak. Še enkrat hvala," je še zapisala.

Samooklicani Islamski državi, militantni organizaciji, se je pridružilo tudi več deset tisoč tujih borcev s celotnimi družinami vred iz vseh koncev sveta, med drugim tudi iz Bosne in Hercegovine (BiH).

Poraz IS v Siriji in Iraku pa zdaj pušča številna nerešena vprašanja tujih državljanov, nekdanjih pripadnikov IS, zdaj pa beguncev ali zapornikov v kurdskih taboriščih.

Na stotine žensk iz Velike Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske, Kanade in drugih držav tako poziva vlade svojih držav, da jih sprejmejo nazaj. Skupaj s povečanim številom njihovih prošenj, pa se veča tudi pritisk na te države in pozivi k ukrepanju.

Nekaj žensk se je tako že lahko vrnilo v domovino (denimo v Kazahstan), vendar pa večina evropskih držav tega vprašanja še ni rešila. Nekatere države, na primer Francija, so izrazile namero, da bodo dovolile vrnitev žensk in otrok, ne pa militantov. Belgijsko sodišče pa je celo odločilo, da se Belgijke, ki so pod pritiskom mož odpotovale v Sirjio, skupaj z otroki morajo vrniti v domovino.

Več območij osvobojenih, več ljudi v taboriščih

Je pa v zadnjih dneh svetovno javnost pritegnil tudi primer britanske najstnice Shamime Begum, ki jo je novinar Timesa našel v enem od kurdskih taborišč. Bila je tik pred porodom in prosila za vrnitev domov.

Število žensk v taboriščih, ki jih nadzirajo kurdske sile z zavezniki, se sicer vsak dan povečuje, skladno s postopnim osvobajanjem območij izpod nadzora IS.

V javnost je nedavno prišla tudi zgodba dveh Kanadčank, ki sta živeli v eni od zadnjih baz IS, v vasi Baguz na vzhodu Sirije. Tudi ti dve ženski sta novinarjem sporočili, da bi se želeli vrniti v domovino.

S tovrstnimi težavami pa se zdaj sooča tudi BiH. Družine vseh treh žena iz taborišča Roj so namreč že sprožile procese, potrebne za njihovo vrnitev. Ustanovljeno je bilo tudi posebno koordinacijsko telo za vrnitev militantov, žensk in otrok iz Sirije, a doslej še nobena tovrstna vrnitev ni stekla. Največjo težavo predstavlja nezmožnost sodelovanja z neuradnimi kurdskimi oblastmi, se pa stanje po najnovejših informacijah intenzivno rešuje, tudi s pomočjo mednarodnih organizacij in ZDA.

Čeprav je sicer težko določiti natančno število bosanskih državljanov v Siriji in Iraku, domnevajo, da je od marca 2012 do konca leta 2017 iz BiH tja odšlo 172 moških in več kot 60 žensk z okoli 60 otroki. Mnogi otroci teh – sicer bosanskih državljanov – pa so bili rojeni v Siriji in jih tako ta statistika sploh ne vključuje.