Vseh dogodkov okrog predsednika ZDA, na primer v Ovalni pisarni Bele hiše ali na predsedniškem letalu Air Force One, ne morejo v živo spremljati vsi mediji, ki si to želijo. Doslej je veljala tradicija, da se dostop omogoči trem tiskovnim agencijam - praviloma AP, Reuters in Bloomberg - ter enemu novinarju iz tiskanih medijev. Zaradi prisotnosti tiskovnih agencij so zagotovili dostop do informacij tudi vsem drugim medijem.
Sedaj pa namerava Bela hiša to tradicijo prekiniti in najmanj dve od treh mest za tiskovne agencije nameniti vsakič drugemu novinarju. Odločitev, kdo bo lahko postavljal vprašanja Donaldu Trumpu v bolj intimnem okolju, bo sprejemala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, poroča tiskovna agencija AP.
Običajno je sicer novinarje, ki so spremljali ameriškega predsednika, določalo Združenje dopisnikov Bele hiše, a je v februarju nadzor nad tem prevzela medijska ekipa Bele hiše z Leavittovo na čelu.
Odnosi z mediji so se dodatno zaostrili, ko so tiskovni agenciji AP onemogočili dostop do Bele hiše, ker ni želela uporabljati poimenovanja Ameriški zaliv za Mehiški zaliv. Blokade pa niso odpravili kljub nedavni sodni odredbi, da jo morajo.
Tiskovna predstavnica AP je v torek sporočila, da so razočarani nad odločitvijo Bele hiše, ki se je odločila za omejevanje vseh tiskovnih agencij, namesto da bi znova vzpostavila dostop AP.
Združenje dopisnikov pa je v odzivu na novo potezo Bele hiše sporočilo, da vlada ne bi smela nadzorovati neodvisnih medijev, ki poročajo o njej.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.