"V preteklem stoletju je naša človeška družina prestala tri množične in nepredstavljive tragedije," je povedal papež Frančišek med mašo v baziliki sv. Petra, s katero je obeležil 100. obletnico pobojev Armencev s strani osmanskih Turkov.
"Prva, ki na splošno velja za prvi genocid 20. stoletja, je zadela armensko prebivalstvo," je dejal Frančišek, pri čemer je citiral izjavo, ki sta jo podpisala papež Janez Pavel II. in armenski patriarh leta 2001. Frančišek sicer ni uporabil lastnih besed, je pa navedel besede Janeza Pavla II., ki so takrat naletele na oster odziv Turčije.
"Obeležujemo stoletnico tega tragičnega dogodka, tega silovitega in nesmiselnega pokola, katerega krutost so morali prestati vaši predniki," je papež dejal armenskim vernikom in dodal, da se je treba spominjati žrtev.
Frančišek je bil pod pritiskom, da javno uporabi besedo genocid za poboje Armencev, čeprav bi s tem tvegal poslabšanje odnosov s pomembno zaveznico v boju proti radikalnemu islamu.
Turčija je medtem danes na pogovor že poklicala vatikanskega veleposlanika v Ankari, poročajo turški mediji. Oglasiti se je moral na turškem zunanjem ministrstvu. "Papeževa izjava, ki je daleč od zakonite in zgodovinske resničnosti, je nesprejemljiva," pa je turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu zapisal na družbenem omrežju Twitter. "Verske oblasti niso kraj za spodbujanje jeze in sovraštva z neutemeljenimi očitki," je še dodal.
Armenija si prizadeva, da bi Turčija priznala poboj kot genocid
Aretacije in poboji približno 2000 armenskih voditeljev so se začeli 24. aprila 1915 v Istanbulu in v manj kot letu dni so več sto tisoč Armencev nasilno razselili, zasegli njihovo premoženje in številne ubili.
Armenija si prizadeva, da bi Turčija priznala poboj do 1,5 milijona ljudi pod Otomanskim cesarstvom kot genocid. A Turčija vztraja, da je 500.000 Armencev umrlo v spopadih in zaradi stradanja ter kategorično zavrača oznako genocida. Dogodki so pogosto predmet spora tudi med Turčijo in Zahodom.
Po besedah papeža sta druga genocida 20. stoletja izvedla "nacizem in stalinizem", opozoril pa je še na druge kasnejše množične poboje, ki so se zgodili v Kambodži, Ruandi, Burundiju in Bosni in Hercegovini.
