MZZ je znižalo varnostno opozorilo glede poti v Egipt

Vojska, ki je po odstopu predsednika Hosnija Mubaraka prevzela oblast v Egiptu, je danes imenovala člane odbora, ki mora v desetih dneh pripraviti spremembe ustave, o katerih bo predvidoma aprila potekal referendum.

Desetčlanski odbor bo vodil upokojeni sodnik Tarek al Bišri, je potrdil vodja sveta oboroženih sil Mohamed Husein Tantawi, med člani pa ni pravnikov, ki jim je pripravo ustavnih sprememb tik pred odstopom zaupal Mubarak. Bišri je bil med Mubarakovim predsedovanjem odločen zagovornik neodvisnega sodstva in je v pravniških krogih spoštovan zaradi svojega neodvisnega mnenja. Med člani odbora je tudi nekdanji poslanec iz vrst prepovedane Muslimanske bratovščine Subhi Salem, ki je pojasnil, da bo nova ustava le začasna in bo veljala do vzpostavitve demokratično izvoljenih oblasti. Dejal je še, da radikalnih sprememb zaenkrat ne načrtujejo, bodo pa odpravili obstoječe omejitve svoboščin.

Vrhovni svet vojske se je zavezal, da bo referendum potekal v roku dveh mesecev po pripravi predloga ustavnih sprememb. Te naj bi predvsem odpravile dosedanje omejitve glede kandidature na predsedniških volitvah, omejile predsedniški mandat ter okrepile nadzor sodstva nad volitvami. Ni pa še jasno, ali bodo po novem dovolili prisotnost tujih opazovalcev na volitvah, kot tudi ne, ali bodo spremenili pogoje za registracijo novih strank.

Protestniki, ki so spodnesli Mubarakov režim, so poleg tega zahtevali odpravo izrednih razmer, ki veljajo že 30 let, kar bi med drugim omogočilo izpustitev političnih zapornikov. Teh naj bi bilo v Egiptu kar okoli 10.000.

Muslimanska bratovščina bo oblikovala svojo stranko

Muslimanska bratovščina, ki je uradno prepovedana, a s strani oblasti tolerirana, je danes sporočila, da bo oblikovala svojo politično stranko. Pravijo, da trdno verjamejo v svobodo ustanavljanja političnih strank, a svoje doslej niso mogli oblikovati zaradi zakona, po katerem je bilo to mogoče storiti le ob privolitvi Mubarakove Narodne demokratske stranke (NDP).

Na parlamentarnih volitvah leta 2005 je kandidatom Muslimanske bratovščine, ki so uradno sicer nastopali kot neodvisni kandidati, pripadla kar petina vseh poslanski sedežev. V prvem krogu volitev konec lanskega leta bratovščini ni pripadel noben poslanski sedež, drugi krog volitev pa je nato bojkotirala.

300 milijonov dolarjev izgube na dan

Egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt je medtem mednarodno skupnost pozval k pomoči pri obnovi Egipta. Kot je dejal, je politična kriza močno prizadela egiptovsko gospodarstvo. O tem naj bi se že pogovarjal s kolegi iz ZDA, Velike Britanije in Savdske Arabije.

Ob vrhuncu 18-dnevne ljudske vstaje naj bi ta Egipt stala 300 milijonov dolarjev dnevno, napoved letošnje gospodarske rasti pa se je znižala s 5,3 na 3,7 odstotka.

Razmere še vedno napete

Po petkovem odstopu Mubaraka Egipt vse bolj pretresajo stavke številnih javnih uslužbencev ter zaposlenih v državnih in zasebnih podjetjih, ki zahtevajo višje plače.

Da so razmere še vedno napete, dokazujejo tudi oboroženi spopadi, ki pretresajo več mest in za katere naj bi bili krivi zaporniki, ki so uspeli v kaosu med ljudsko vstajo pobegniti iz več zaporov. V strelskem spopadu med pobeglimi zaporniki in pripadniki tolp so bili tako v mestu Port Said blizu Sueškega prekopa te dni ubiti najmanj štirje ljudje, več kot 60 je bilo ranjenih. V mestu Minja sta bila v obstreljevanju med policisti in oboroženo skupino, ki je poskušala vdreti v tamkajšnji zapor in osvoboditi zapornike, ubita dva, več kot deset ljudi je bilo ranjenih. V več mestih prihaja tudi do nasilja med policisti in oboroženimi tolpami, ki plenijo in ropajo po javnih zgradbah.

Kje so pogrešani?

Po skoraj treh tednih protestov v Egiptu naj bi bilo več sto ljudi pogrešanih. Vodja skupine Arabska mreža za informacije o človekovih pravicah Gamal Eid je povedal, da naj bi vojska pridržala več sto protestnikov, vendar podatke o njihovem natančnem številu še zbirajo. Eid je vojsko pozval, naj objavi seznam pridržanih, ne glede na razlog za njihovo aretacijo, zagotovi pa naj jim tudi osnovne pravice.

O domnevnih pridržanjih so sicer začeli pisati lokalni mediji, neodvisni časnik Al Masri Al Joum pa je celo objavil seznam imen ljudi, ki naj bi izginili v preteklih tednih. Med njimi so moški in ženske, večinoma stari med 15 in 48 let, izginili pa naj bi med 25. januarjem in 9. februarjem.

Vodja Arabskega centra za sodno neodvisnost Nasir Amin je povedal, da pogrešane sicer zadržuje vojska, aretirali pa naj bi jih policisti v civilu, ko so zapuščali proteste na trgu Tahrir. Po Aminovih besedah naj bi si sedaj prizadevali od državnega tožilca doseči, da bi odredil preiskavo centrov za pridržanje.