Nagrado, vredno deset milijonov švedskih kron (približno 1,1 milijona evrov) sta si prislužila za odkritje bakterije helicobacter pylori in njene vloge pri nastanku razjede na želodcu in dvanajsterniku.
Warren in Marshall sta bakterijo helicobacter pylori odkrila leta 1982. Warren je sprva pri 50 odstotkih bolnikih, pri katerih so opravili biopsijo, preučeval spiralno izkrivljeno bakterijo, ki se je naselila v spodnjem delu želodca. Ključna je bila njegova ugotovitev, da so bili znaki vnetja sluznice vedno prisotni blizu dela, kjer je bila bakterija.
Kmalu je začel sodelovati z Marshallom, s katerimi sta nato pri stotih bolnikih preučila izsledke biopsije. Po več poskusih je Marshall uspel vzgojiti kulturo bakterije, kasneje znane kot helicobacter pylori. Znanstvenika sta skupaj nato ugotovila, da je bila bakterija prisotna pri skoraj vseh bolnikih z razjedo na želodcu ali dvanajsterniku ter ugotovila, da je vzrok teh bolezni. Med najpogostejšimi simptomi bolezni so sicer topa, stalna bolečina v trebuhu, napihnjenost, polnost, pekoč občutek, spahovanje, izguba apetita in hujšanje.
Njuno odkritje je prineslo tudi novo obliko zdravljenja - kombinacijo zdravil za nevtralizacijo želodčne kisline skupaj z učinkovito protibakterijsko terapijo. "Po zaslugi pionirskega dela Marshalla in Warrena peptični ulkus ni več kronično obolenje, pač pa bolezen, ki jo je moč pozdraviti po kratki terapiji z antibiotiki in zdravili za zaviranje izločanja želodčne kisline," je v svoji obrazložitvi zapisal odbor za podeljevanje Nobelovih nagrad.
