Ni se še polegel prah, na prodajne police pa že prihaja nova knjiga o Beli hiši. Le kaj bo razkrila?

Bela hiša z Donaldom Trumpom na čelu si še ni opomogla od razburjenja, ki ga je povzročila knjiga Michaela Wolffa Ogenj in bes (Fire and Fury), že je na obzorju nova knjiga, ki bo razkrila podrobnosti življenja ameriškega predsednika in ljudi okoli njega.

Knjigo z naslovom Medijska norost: Donald Trump, novinarji in boj za resnico (Media Madness: Donald Trump, The Press And The War Over The Truth) je napisal dolgoletni novinar Washington Posta, znani medijski kritik in gostitelj televizijskega programa Media Buzz na Fox Newsu Howard Kurtz, na prodajne police pa bo prišla 29. januarja, poroča Independent.

Kot vse knjige, napisane pred njo in zagotovo tiste, ki bodo izšle po njej, tudi ta bralcem podaja portret Bele hiše, v kateri zaradi Trumpovega načina vodenja, značilnih ostrih tvitov in zaposlenih, ki poskušajo ustreči vsem njegovim (ne)mogočim zahtevam, vlada kaos. Do določenih odlomkov vsebine, ki bo po vsej verjetnosti prav tako dvignila prah, se je dokopal Washington Post, pri katerem je bil Kurtz zaposlen med leti 1981 do 2010.

Iz njih je med drugim razvidno, da so Trumpovi zaposleni potihem skovali izraz za njegovo nerazumno vedenje – "defiance disorder" (motnja neposlušnosti) – ki se nanaša na njegovo težnjo k temu, da bi storil vse tisto, čemur njegovi svetovalci odločno nasprotujejo, posledično pa je njegova ekipa tista, ki ga rešuje iz zagate.

Eden takih primerov je bilo na primer tisto sobotno jutro v marcu, ko so povsem zaprepadeni ugotovili, da je njihov šef – brez kakršnihkoli dokazov – nekdanjega predsednika Baracka Obamo obtožil, da je med predsedniško kampanjo naročil, naj mu prisluškujejo. "Nihče v Beli hiši takrat ni vedel, kaj naj storijo," piše Kurtz. Telefon nekdanjega šefa kabineta Bele hiše Reincea Priebusa je "eksplodiral" pod težo klicev, sporočil in elektronske pošte. Priebus je vedel, da bodo morali njegov tvit nekako obrniti, da bo izpadel korekten, kar je v nasprotju s siceršnjim protokolom, v skladu s katerim določeni ljudje predsednikove izjave predhodno predlagajo in pregledajo. "Ko se je predsednik začel posluževati tistih 140 znakov, se jim ni bil več pripravljen odreči."

Konec julija, ko je Bela hiša zaključila uradno razpravo o transeksualcih, ki služijo v vojski, Trump in Priebus pa sta se dogovorila, da bosta v Ovalni pisarni razpravljala o možnostih, ki so na voljo, je Trump brez dogovora s komerkoli tvitnil svojo odločitev – da tem osebam ne bo dovolil služenja v vojski. "O moj Bog, pravkar je tvitnil to!" je dejal Priebus. In kar naenkrat … potrebe po sestanku ni bilo več, piše Kurtz.

Avtor knjige Trumpovo hčerko Ivanko in njenega soproga Jareda sicer predstavlja precej pozitivno, omenja pa, da je bil Trump zaskrbljen glede njune odločitve, da se preselita v Washington in se zaposlita v njegovi administraciji. Razlog naj bi bil v tem, da Ivanki ni bil naklonjen Steve Bannon, nekdanji  glavni politični strateg Bele hiše. "Moja hčerka me ima rada, ker sem njen oče. Rada imaš svojega očeta. To razumem. Ampak si samo ena od njegovih uslužbenk, ki ne ve, kaj dela," naj bi ji dejal.

Kurtz prav tako omenja sestanek v Ovalni pisarni, na katerem je Bannon Ivanko obtožil za uhajanje informacij, Trump pa je namesto nje podprl njega. "Ljubica, mislim, da ima Steve tukaj prav," naj bi ji dejal.

Novinar v knjigi podrobno opisuje, kako se osebje zahodnega krila trudi opravljati celo najbolj osnovne naloge, svetovalci pa vse vsakodnevno mukoma odzivajo na muhe neposlušnega predsednika, ki se ga preprosto ne da krotiti. Še več, verjamejo celo, da je prav Trump tisti, ki običajno povzroči uhajanje informacij. "Govori s toliko prijatelji in svetovalci, da ključne informacije hitro dosežejo novinarje," še piše Kurtz.