Michael Wolff je spisal knjigo, ki te dni povzroča sive lase ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Prav nič, kar je v njej zapisal, namreč ameriškega predsednika ne more veseliti. Wolff ga je opisal kot egocentrika, čudaka, nezvestega moža, nesposobnega voditelja.
Da je Trump knjigo označil za fikcijo, zato ni presenetljivo. Wolffa pa je tudi opomnil na nekaj dosežkov v svojem življenju. "Hodil sem na najboljšo fakulteto. Bil sem odličen učenec. Potem sem zaslužil milijarde in milijarde dolarjev. Postal sem eden največjih poslovnežev. Šel sem na televizijo, kjer sem bil 10 let izjemno uspešen, kot ste verjetno slišali. Kandidiral sem za predsednika enkrat in zmagal. Knjigo ocenjujem za fikcijo. Avtorja ne poznam, nikoli nisem delal intervjuja z njim, nikoli ni bil v ovalni pisarni," pravi Trump.
Medtem ko so pikantno začinjeno knjigo takoj pograbili mediji, predvsem Trumpovi nasprotniki na družbenih omrežjih pa trdijo, da je delo "ultimativni dokaz", da je Trump psihično nestabilen in neprimeren predsednik, ki ga je treba zamenjati, pa se je pojavilo tudi nekaj takšnih, ki se sprašujejo, kdo je pravzaprav Wolff, da bi mu bilo treba verjeti na besedo, da je vse, o čemer piše, tudi res.
Wolff trdi, da je približno leto in pol opravljal intervjuje s ključnimi ljudmi Trumpove administracije. Nastalo naj bi okoli 200 pogovorov, sam pa naj bi imel v Zahodnem krilu že skoraj rezerviran svoj sedež. Trump pa torej pravi, da nista nikoli govorila.
Tudi drugod si Wollf prav veliko oboževalcev ni nabral. Ne le bralci, tudi ljudje iz medijev pogosto ocenjujejo, da je brezkompromisen, občasno bolj zloben od drugih novinarjev, pravi opomba v The New York Timesu.
V profilu za The New Republic, ki je sicer nastal že leta 2004, Michelle Cottle piše, da je Wolff znan predvsem po tem, da je "pripravljen reči obsolutno karkoli o čemerkoli". Kot povzema Independent, mu je tudi očitala, da njegovo pisanje "pogosteje kot na dejstvih, temelji na njegovi domišljiji in interpretaciji, predvsem pa na absorbiranju atmosfere in govoric na družabnih dogodkih."
Na nekaj podobnega je nakazal tudi David Carr, ki je za New York Times analiziral Wolffovo knjigo o Murdochu: "Tako kot moški, o katerem piše, ima Wolff talent za to, da izbrska informacije in začuti šibke točke."
Spet drugi mediji 64-letnega Wolffa branijo. Še posebej po tem, ko so se v zadnjih dneh začela postavljati vprašanja o verodostojnosti navedb v knjigi o Trumpu. The Hollywood Reporter piše, da "je vsaka beseda v knjigi popolnoma točna".
Wolffa pa vse skupaj niti ne skrbi preveč. Pravzaprav je nad Trumpovo jezo navdušen, ker to prodaja knjigo. "Mojo kredibilnost daje pod vprašaj človek, ki je morda trenutno kredibilen manj kot kdor koli, ki je kadar koli hodil po Zemlji," je dejal za Today, kot povzema Time Magazine.
Vendar pa se zdaj drug za drugim oglašajo tudi njegovi domnevni viri in pravijo, da se jim pripisuje izjave, ki jih niso dali. Nekdanji britanski premier Tony Blair je besno zanikal, da drži navedba iz knjige, da je Trumpovemu zetu dejal, da britanska vlada nadzira ameriško kampanjo. Navedbe so po njegovem "absurdne".
Trumpov prijatelj Thomas Barrack je zanikal, da bi mu kdaj dejal, da "Trump ni le nor, ampak tudi neumen", piše BBC.
Washington Post pa je našel dokaz, da ne bo držalo, da Trump sploh ni imel pojma, kdo je predsednik predstavniškega doma kongresa John Boehner. Skupaj sta igrala golf, Trump je o njem celo tvital, piše časopis.
Kako kredibilna je torej knjiga, ki precej obračuna tudi s Trumpovo družino? Da ni mišljeno, da jo jemljemo "kot dejstvo", pravi že Wolffova predstavitev, ki jo povzema NBC. "Veliko zgodb v knjigi si nasprotuje. Ta nasprotja so ključni del knjige. Včasih sem akterjem pustil, da predstavijo svojo plat, odločijo pa se naj bralci. Spet v drugih primerih sem se na podlagi verodostojnih virov odločil za verzijo, za katero menim, da je resnična."
Wolffova knjiga je tako zabavno, eksplozivno, sočno, rumeno branje. Čeprav bodo Trumpovi najbolj goreči kritiki menili drugače, pa ni "absolutna resnica".
Ali drži, da je Melania na noč volitev jokala ali pa da se Ivanka norčuje iz očetove frizure, torej ne bo nikoli povsem jasno. Je pa jasno, da si bo po zaslugi knjige zelo opomogel Wolffov bančni račun, saj knjiga uspešno pleza na vrhove lestvic najbolj prodajanih.
KOMENTARJI (115)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.