Iranka Sakineh Mohammadi Aštiani, ki so jo oblasti zaradi prešuštva obsodile na smrt s kamenjanjem, naj bi bila doma. Izpustili naj bi tudi njenega sina in odvetnika. Protestniki, ki so zahtevali njeno izpustitev, so v četrtek že slavili zmago, saj so se v medijih pojavile fotografije, da se je že srečala s svojim sinom Sajadom v mestu Osku, ki leži na severozahodu Irana.
Vendar je ta zmaga očitno zgolj navidezna, saj se na podlagi intervjuja, ki ga je predvajala iranska državna televizija, pojavljajo nova ugibanja. Vprašanje je, ali so jo res izpustili iz zapora ali so jo oblasti zgolj odpeljale domov, da bi zbrale dokaze proti njej in posnele njeno priznanje.
"Načrtovali smo umor mojega moža," naj bi dejala v kratkem izseku posnetka, kar kaže na to, da so želeli posneti le njeno priznanje. Danes je Press TV zanikala, da naj bi jo izpustili na prostost, saj naj bi se s filmsko ekipo "odpravila na mesto zločina, da bi razložila, kako je prišlo do umora njenega moža". Dodajajo še, da so posneli mesto zločina. Press TV je še namignila, da naj bi se Iranka danes zvečer pojavila na programu Iran Today, kjer naj bi razložila, kaj se je v vsem tem času dogajalo.
Njen sin Sajad, ki so ga kasneje iranske oblasti skupaj z dvema nemškima novinarjema aretirale, je po aretaciji matere začel mednarodno kampanjo za njeno izpustitev. "To je najsrečnejši dan v mojem življenju. Zelo sem srečna za njenega sina, ki se junaško bojuje v Iranu in skuša povedati svetu, da je nedolžna. Vem, da bo ta dan zapisan v zgodovinskih knjigah Irana kot dan zmage za človekove pravice," je ob novici, da je izpuščena, dejala ena izmed podpornic njene izpustitve.
Srednjeveški zakoni
Iranka je že avgusta za britanski časnik Guardian poudarila, da so obtožbe proti njej izmišljene. "Lažejo. Osramočeni so pred mednarodno skupnostjo, ki je postala pozorna na moj primer, in poskušajo odvrniti njihovo pozornost in zmesti medije, da bi me lahko ubili v tišini," je dejala takrat.
Primer matere dveh otrok, za katero še ni znano, kakšna bo njena usoda, še vedno zelo razburja svetovno javnost. Med drugim je Iranki že pred nekaj meseci azil ponudil brazilski predsednik Liuz Inacio Lula da Silva, ki velja za iranskega zaveznika. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je že večkrat pozvala Iran, da naj spoštuje človekove pravice, britanski zunanji minister Alistair Burt pa je zakone, po katerih ji sodijo, označil za "srednjeveške".
Kot je znano, je bila Aštianijeva obsojena na smrt s kamenjanjem, a je izvršitev te kazni ustavljena zaradi pritiska mednarodne skupnosti. Ob tem se pojavlja možnost, da bi Aštianijevo lahko obsodili na smrt z obešanjem.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.