Naftni madež: Nekaj končno uspelo, težje pa sledi

Ko je naftna družba BP v sredo želela 1500 metrov pod morsko gladino odžagati cev, na katero so nameravali natakniti pokrov, se je zataknila diamantna žaga. Zdaj so pri reševanju velikega problema na dnu Mehiškega zaliva uspeli preščipniti poškodovano cev. Nanjo bodo zdaj namestili pokrova in preusmerili večino nafte v tanker na površju.

Poveljnik ameriške obalne straže admiral Thad Allen je sporočil, da bo namestitev pokrova sedaj težja, ker površina cevi zaradi uporabe ogromnih škarij ni ravna. Pokrov naj bi sicer namestili v naslednjih nekaj urah. Allen je povedal, da ne morejo napovedati, koliko nafte bo še naprej uhajalo v morje mimo pokrova. Allen tudi ni mogel potrditi, za koliko se je povečalo iztekanje nafte. Znanstveniki so predvideli, da se bo iztekanje po rezanju poškodovane cevi povečalo za 20 odstotkov.

Bela hiša je prav tako danes potrdila, da bo predsednik Barack Obama v petek znova obiskal prizadeto območje Mehiškega zaliva, potem ko se sooča s pozivi podpornikov, naj že enkrat pokaže svojo jezo, o kateri toliko govori. Generalni direktor BP Tony Hayward pa je za časopis Financial Times priznal, da BP ni bil pripravljen na odpravljanje posledic nesreče, s katero se neuspešno borijo že od 20. aprila, ko se je potopila naftna ploščad Deepwater Horizon.

BP grozi prevzem

Britanska naftna družba BP se sicer zaradi izlivanja nafte sooča s številnimi težavami, ki največjemu proizvajalcu nafte in plina v ZDA grozijo z morebitnim prevzemom, čeprav strank za zdaj še ni. Predvsem zato, ker ni znano kako veliki bodo stroški nesreče naftne ploščadi.

Delnice BP so se od 20. aprila, ko se je po eksploziji potopila ploščad Deepwater Horizon, pocenile za okrog 36 odstotkov, s čimer je šlo v nič najmanj 75 milijard dolarjev tržne vrednosti podjetja. Nevarnost morebitnega prevzema, kar bi lahko po mnenju analitikov storila le družba Royal Dutch Shell, je še oddaljena, vendar pa se stroški odpravljanja posledic nesreče iz dneva v dan povečujejo.

Dokončna rešitev za zaustavitev izlivanja nafte je rezervna oziroma rešilna vrtina, preko katere bi se nafta stekala tja, kamor bi se morala, vendar pa ta ne bo dokončana še najmanj do avgusta, verjetno pa kasneje, saj bodo morali pod morjem in zemljo zadeti že izvrtano luknjo obstoječe vrtine.

BP je doslej za poskuse zamašitve luknje na dnu morja in stroške čiščenja izlite nafte porabil 990 milijonov dolarjev, kar bo krepko naraslo, ko bo potrebno plačati odškodnine ribičem, restavracijam, hotelom in drugim v onesnaženem območju. Demokratski senatorji so sicer v Washingtonu v sredo opozorili na neuradne navedbe, da namerava BP delničarjem kmalu izplačati dividende v skupni vrednosti 10 milijard dolarjev in to še preden so plačali odškodnine.

Ocene skupnih stroškov se gibljejo okrog 40 milijard dolarjev, k čemu so prišteti tudi stroški tožb in kazenske preiskave, ki jo je v torek naznanil pravosodni minister ZDA Eric Holder. Stroški doslej največje tovrstne naftne katastrofe, to je izlitja nafte iz tankerja Exxon Valdez leta 1989 pri Aljaski, so znašali skupaj 4,3 milijarde dolarjev.

Položaj za BP se lahko še poslabša v primeru hude orkanske sezone, ki jo znanstveniki sicer že napovedujejo. V najslabšem primeru se lahko v morje Mehiškega zaliva izteče štiri milijone sodov nafte, kar bo prizadelo življenje v in ob morju za več desetletij. BP je sicer lani po svetu na dan načrpal kar 3,95 milijona sodov nafte na dan.

Tik pred obalo Floride

Naftni madež je po obali Louisiane, Alabame in Mississippija danes skoraj dosegel že tudi severozahodno obalo Floride. Ameriška zvezna služba za ribe in divje živali je sporočila, da so doslej našteli 522 mrtvih ptic, 38 mrtvih delfinov in 222 mrtvih želv. V morje se je doslej izteklo med 80 do 170 milijonov litrov nafte, dokončno pa se bo iztekanje ustavilo šele po uspešnem dokončanju rešilne vrtine, kar pa se ne bo zgodilo še do avgusta.

Obama je v sredo v Pittsburghu ponovno pozval kongres, naj potrdi energetsko zakonodajo in izliv nafte v Mehiškem zalivu omenil kot dokaz, da ni več časa za odlašanje. Obama je povedal, da se morajo ZDA znebiti odvisnosti od fosilnih goriv in z novo energetsko zakonodajo naftnim podjetjem odvzeti milijarde dolarjev davčnih olajšav, ki jih bodo porabili za raziskave in razvoj čiste energije. Predstavniški dom je predlog energetskega zakona, ki zadeva tudi boj proti podnebnim spremembam že potrdil, senat pa zaostaja in v najboljšem primeru bo zakon potrjen pozno jeseni.