Nove volitve v Avstriji, nova zmaga za Kurza

ÖVP je glede na rezultate treh vzporednih volitev, ki so jih objavile javna radiotelevizija ORF, televizija OE24 in tiskovna agencija APA, osvojila okoli 37 odstotkov glasov. Na prejšnjih volitvah oktobra 2017 je za ljudsko stranko glasovalo 31,5 odstotka volivcev. Po novem bo imela v 183-članskem parlamentu 71 poslancev, kar je devet več kot doslej.

Svobodnjaki utrpeli hude izgube

Na drugem mestu so pristali socialdemokrati z med 22 in 23 odstotki podpore. Utrpeli so precejšnjo izgubo, saj so na zadnjih volitvah osvojili 26,9 odstotka glasov. V novem sklicu parlamenta bodo imeli glede na izračune ORF 41 poslancev, trenutno pa jih imajo 52.

Še večjo izgubo so utrpeli svobodnjaki, ki jim vzporedne volitve napovedujejo med 16 in 17 odstotki podpore. Na volitvah pred dvema letoma je zanje glasovalo 26 odstotkov volivcev. Po novem bodo imeli v parlamentu 21 poslancev manj, in sicer 30.

V parlament se vračajo Zeleni

Ponovno so se v nationalrat prebili Zeleni, ki jim na zadnjih volitvah to ni uspelo. Osvojili naj bi med 12 in 14 odstotki glasov. Imeli pa bodo 27 poslancev.

Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos, ki ji vzporedne volitve kažejo med sedem in osem odstotkov podpore. Na volitvah leta 2017 je zanje glasovalo 5,3 odstotka volivcev. V parlamentu bodo imeli glede na izračune ORF štiri poslance več, tj. 14.

Svobodnjaki se po hudem porazu vidijo v opoziciji, ÖVP praznuje

Generalni sekretar svobodnjakov Harald Vilimsky je povedal: "Po mojem mnenju to ni jasen mandat za nadaljevanje koalicije". V ljudski stranki (ÖVP), ki je osvojila okoli 37 odstotkov glasov, pa medtem praznujejo "zgodovinski dan". "Danes je dan Sebastiana Kurza in ljudske stranke, nato je na vrsti predsednik države, nato pa bodo pogovori. Nato bomo videli, s kom bi bilo najbolje sestaviti vlado," je pred množico privržencev, ki je bila navdušena, povedal generalni sekretar ÖVP Karl Nehammer.

Tako ni želel govoriti o morebitnih koalicijskih partnerjih, je pa izpostavil veliko prednost pred drugouvrščenimi socialdemokrati (SPÖ), ki so glede na vzporedne volitve prejeli med 22 in 23 odstotkov glasov.

Nekdanji evropski komisar iz vrst ÖVP Franz Fiscler se je sicer medtem že izrekel proti oblikovanju koalicije s svobodnjaki, s katerimi so vladali od leta 2017 do maja letos.

Veselo razpoloženje po objavi rezultatov vzporednih volitev vlada tudi v taboru Zelenih, ki so se po dveh letih znova uvrstili v avstrijski parlament.

Nad rezultatom pa so bili navdušeni tudi v liberalni stranki Neos. "Nekaj je jasno. To je najboljši rezultat za liberalno stranko v zgodovini Avstrije," je povedala vodilna kandidatka Neosa Beate Meinl-Reisinger. Po njenih besedah je "kristalno jasno", da se koalicija ÖVP in FPÖ ne more nadaljevati.

V SPÖ so medtem priznali, da so pričakovali boljši rezultat. "Danes sta dva jasna zmagovalca, Zeleni in ÖVP, to je treba priznati," je povedal vodja poslanske skupine SPÖ Thomas Drozda. "Danes je volilni večer, in ne večer za koalicijska pogajanja," je dodal. Prav tako ni pojasnil, ali bo njegova stranka sodelovala v pogajanjih.

Najverjetnejši mandatar bo 33-letni Sebastian Kurz

Z zmago ljudske stranke na volitvah položaj predsednika avstrijske vlade pripada donedavnemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu. Za sklenitev vladajoče koalicije se nakazujejo štiri možnosti, in sicer koalicija med ÖVP, Zelenimi in Neosom, ponovitev koalicija med ÖVP in svobodnjaki FPÖ ali velike koalicije med ÖVP in SPÖ ter manjšinska vlada. Najmanj možnosti naj bi imeli velika koalicija in manjšinska vlada.

Kurz se je rodil 27. avgusta 1986 na Dunaju učiteljici in inženirju. Po odlično opravljeni maturi se je vpisal na študij prava, a ga ni končal. Že med študijem je prevzel vodenje podmladka ljudske stranke.

Leta 2013 je kot najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Takrat je bil tudi najmlajši vodja diplomacije v EU. Član avstrijske vlade je sicer bil že od leta 2011. Pri 24 letih je Kurz namreč postal državni sekretar za integracije in je takrat veljal za najmlajšega člana kake avstrijske vlade.

Kurz: Pogovarjali se bomo z vsemi strankami

Sebastian Kurz je napovedal, da se bodo o oblikovanju koalicije pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami. Zeleni so medtem zahtevali radikalne spremembe pri ÖVP, da bodo razmislili o sodelovanju.

Pred svojimi privrženci je Kurz poudaril, da je pred štirimi meseci parlament njegovi vladi izglasoval nezaupnico, "danes pa so nas ljudje znova izvolili".

Povedal je, da je današnji dan zgodovinski za ÖVP, ki ni še nikoli zmagala s tolikšno prednostjo. Dodal je, da je "prevzet" in da ni pričakoval takšnega uspeha. "Zmanjkuje mi besed, pa sem redko brez besed," je še poudaril.

Z Zelenimi se v parlament vrača tudi predstavnica slovenske skupnosti

Leta 2017 je sklenil koalicijo s svobodnjaki (FPÖ). Ko je prevzel kanclerski položaj, je bil star 31 let, s čimer je postal najmlajši premier katere od držav EU. Znan je po svojem nasprotovanju jedrskemu orožju, trdemu stališču do migracij ter znižanju socialnih podpor za priseljence, tudi tiste iz držav EU.

Položaj avstrijskega kanclerja je zasedal od decembra 2017 do maja 2019. Leta 2017 je tudi prevzel vodenje ÖVP. 27. maja letos mu je parlament izglasoval nezaupnico.

Ponovni vstop Zelenih v parlament je tudi omogočil, da bo slovenska avtohtona narodna skupnost v Avstriji v nationalratu ponovno imela svojega predstavnika. Koroška Slovenka Olga Voglauer je na ravni dežele avstrijske Koroške kandidirala na listi Zelenih na prvem mestu ter na sedmem mestu na zvezni ravni.