Evropski znanstveniki so potrdili, da v letošnji zimi ozračje nad Arktiko dosega najnižje temperature doslej, ter opozorili, da izredno mrzlo vreme še dodatno vpliva na tanjšanje zaščitne ozonske plasti nad severnim polom. Če se bo ohlajanje v arktični stratosferi nadaljevalo, bi lahko v prihodnjih desetletjih prišlo do obsežnega povečanja ozonske luknje, kar bi lahko imelo negativne posledice za zdravje ljudi v naseljenih polarnih regijah ter v Skandinaviji, škodljivi vplivi pa bi lahko dosegli tudi srednjeevropske države, so sporočili iz Bruslja.
"Arktika doživlja izredno hudo zimo. Znanstveniki so že opazili prve znake izgube ozona, če pa se bodo hladni vremenski pogoji nadaljevali, lahko pričakujemo, da bo prišlo še do veliko večjega tanjšanja ozonske plasti," je dejal evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik.
Evropski znanstveniki sicer v okviru evropske raziskovalne iniciative SCOUT-03 vsak dan opazujejo spremembe v debelini plasti ozona na Arktiki. Pri opazovanju in napovedovanjih prihodnjih sprememb v ozonski plasti sodeluje 59 institucij in več kot 200 znanstvenikov iz 19 držav.
V prihodnjih dneh si bodo znanstveniki s pomočjo podatkov, pridobljenih iz satelitov in iz mreže opazovalnih postaj na tleh, prizadevali poiskati odgovore na vprašanja, kako velika bo izguba ozonske plasti, kakšno bo posledično povečanje ultravijoličnega sevanja in katere države bodo utrpele škodljive posledice. Še vedno pa tudi ni jasno, zakaj je ozračje Arktike v letošnji zimi doseglo najnižje temperature v zadnjih 50 letih, zato bodo raziskovalci poskušali ugotoviti, ali so se morda oblikovali ugodnejši pogoji za velike izgube ozonske plasti.
Tanjšanje ozonske plasti opazujejo že od leta 1980
Tanjšanje ozonske plasti nad Arktiko znanstveniki sicer opazujejo že od leta 1980, pri čemer pa se za razliko od Antarktike, kjer je v vseh zimah od poznih osemdesetih let prihajalo do obsežne izgube ozona, na severnem polu zabeležene vrednosti iz leta v leto spreminjajo. Ta razlika v izgubi ozonske plasti naj bi bila povezana s toplejšimi zimami na Arktiki, vendar obstaja bojazen, da so se tudi na severnem polu začeli oblikovati podobni meteorološki pogoji kot na južnem. Pričakovati je, da bo zaradi tega prišlo do zvišanje stopnje ultravijoličnega sevanja, to pa bo imelo negativne posledice na zdravje prebivalstva severne poloble.
Ozonska plast se nahaja v stratosferi, najnižji plasti atmosfere, približno osem kilometrov nad obema poloma. Površino Zemlje ščiti pred škodljivimi vplivi Sončevega ultravijoličnega sevanja, ki povečuje obolevanje za kožnim rakom ter negativno učinkuje na biološko raznolikost. Leta 1987 je bil sprejet Montrealski protokol, okoljevarstveni sporazum, katerega cilj je zaščititi ozonsko plast. Podpisalo ga je že več kot 170 držav, ki na srečanjih na letni ravni razpravljajo o nadaljnjem zmanjševanju uporabe snovi, ki prispevajo k tanjšanju ozonske plasti.
