Morski pes iz Makarske najverjetneje mladič vrste mako

Morski pes, ki so ga opazili ob obali Makarske, pripada vrsti mako (Isurus oxyrinchus) in ne gre za velikega morskega psa, je za hrvaški Index.hr pojasnil Pero Ugarković, sodelavec Inštituta za oceanografijo in ribištvo iz Splita. Mako je ogrožena vrsta in je najhitrejši morski pes na svetu, je pojasnil. Doseže lahko hitrost okoli 70 kilometrov na uro. Poleg tega so to izjemno močni morski psi in lahko skočijo več metrov v zrak. 

Mako je lahko nevaren za ljudi, vendar pa so napadi tega morskega psa zelo redki, trdi Ugarković. Po mednarodnih podatkih o napadih morskih psov ISAF (International Shark Attack File) so od leta 1580 do 2017 zabeležili le devet napadov maka, od tega je bil le eden smrtni. 

Morski pes, ki se te dni potepa po Jadranu, lahko zraste več kot štiri metra v dolžino. Ugarković ocenjuje, da je na posnetku najverjetneje mladič. "Po moje nima niti dva metra, toda točno dolžino je težko določiti, ker na posnetku ni ničesar, s čimer bi ga lahko primerjali, razen izkustveno, po valovih," je dejal. 

Teoretično lahko napadejo in poškodujejo ljudi. Vendar pa nas ponavadi ne dojemajo kot plen, pri večini napadov so bili vznemirjeni ali pa so napadli po tem, ko so se ujeli na trnek. 

'Morda sploh ni več v Jadranu'

Ugarković, sicer tudi urednik portala Podvodni.hr, je dejal, da maka v Jadranu ni bilo 40 let, zdaj pa njegovo pojavljanje v zadnjih letih spet beležijo. O tem je s kolegi lani celo objavil znanstveno delo, v katerem so zapisali, da so od leta 2014 do 2017 v Jadranskem morju zabeležili osem primerkov morskega psa te vrste. Glede na to, da so bili ti pogosto mladiči, predvidevajo, da bi lahko bil predvsem južni Jadran drstišče te vrste. "Maka več let ni bilo v Jadranu, mnenje je bilo, da je morda celo izginil, vendar se je v zadnjih nekaj letih vrnil v naše morje. Vsi novi primerki, zabeleženi v Jadranu, so bili mladi morski psi, dolžine do 1,5 metra," je dejal Ugarković. 

Za zdaj še ne vedo, zakaj se je ta vrsta vrnila v Jadran. "Morda je to zaradi višje temperature morja, ki jo imajo radi, ali iz nekih drugih razlogov. Do zdaj smo našli samo mlade primerke, ki še niso spolno dozoreli. Morski psi dnevno naredijo velike razdalje, tako da je težko reči, kje bi lahko bil danes. Morda sploh ni več v Jadranu," je dodal. Vendar pa strokovnjaki pričakujejo, da bi lahko morske pse to poletje znova opazili, vendar pa so prepričani, da ni razloga za strah, saj mladiči doslej še niso napadli ljudi.

Na Facebook strani portala Podvodni.hr so našteli značilnosti, zaradi katerih so prepričani, da gre za maka (Isurus oxyrinchus) in ne za modrulja, velikega belega morskega psa ali katero drugo vrsto. Loči se predvsem po špičastem nosu, vretenastem telesu, velikosti in zaobljenosti prsne plavuti, po položaju in obliki hrbtne plavuti, barvi, načinu plavanja, odebelitvi repa in oceni dolžine. Zapisali so, da so tudi njihovi italijanski kolegi mnenja, da gre za maka. 

Morski pes, ki ljubi toplejše morje

Mako je ime dobil po maorskem nazivu za morske pse. Najpogosteje ga najdemo v tropskih in zmerno toplih morjih. Živi v pasu do okoli 150 metrov globine, ponavadi daleč od kopnega. Občasno se lahko približa obali, še posebej ob kakšnih otokih. Redko se pojavlja v morjih s temperaturo, nižjo od 16 stopinj Celzija. 

Gre za precej velikega morskega psa: povprečna dolžina odraslega primerka je okoli 3,2 metra, tehta pa okoli 100 kilogramov. Največji zabeleženi primerek so ujeli leta 1973 ob francoski obali, ki je v dolžino meril 4,45 metra. Najtežjega pa so stehtali v italijanski ribarnici – okoli 1000 kilogramov.

Med iskanjem hrane ali zaradi parjenja lahko preplavajo velike razdalje. Leta 1998 so enega morskega psa ulovili in označili v Kaliforniji, nato pa so ta isti primerek ujeli v japonskih vodah Tihega oceana. To pomeni, da je preplaval 2776 kilometrov. Drugi primerek pa je preplaval 2128 kilometrov v samo 37 dneh, kar pomeni, da je v povprečju opravil 58 kilometrov na dan, še piše Index.hr. 

Mako se hrani z glavonožci, tuno, mečarico, lahko pa napade tudi druge morske pse, delfine, morske ptice in želve. Ponavadi napada na bliskovit način, z nenadnim vertikalnim napadom iz globin proti površini. Pred tem pa plen prouči tako, da plava pod njim.