'Ženo je vrglo v zrak'

Če ne bodo našli črne skrinjice, ne bomo nikoli izvedeli, kaj se je 31. maja dogajalo na usodnem letu 447. V teorije, da je v airbus udarila strela, ki je povzročila izpad elektrike, pa strokovnjaki za letalsko varnost ne verjamejo. Letala so namreč Faradayeve kletke, kar pomeni, da jim udari strel praviloma ne bi smeli škodovati. Tudi možnost, da bi na letalu prišlo do popolnega izpada elektrike, je majhna. Če pa že pride do okvare prvotnega sistema, se vključi zasilni generator, ko še ta odpove, so na voljo še baterije. Šele ko na letalu ni več nič elektrike, mora pilot zasilno pristati, za kar so usposobljene vse posadke.

Trije električni sistemi

Do izpada elektrike lahko pride zaradi odpovedi vseh pogonskih agregatov, vseh motorjev in pomožnega agregata. Posledično odpovejo primarnih izvori – generatorji. Izpad lahko povzroči tudi huda napaka na elektro-distribucijskem omrežju, kot na primer lomi sekcij letala in podobno, je pojasnil tehnični direktor slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways Peter Šenk.

''Vsa sodobna potniška letala, med katere spadajo vsa letala v floti Adrie Airways, tako družina Bombardier kot Airbus A320 in tudi letalo A330, udeleženo v zadnji nesreči, imajo za primer izpada celotnega električnega napajanja vgrajen posebni zasilni električni generator. Sproži se avtomatsko, gnan je s pomočjo zračnega toka vse do varnega pristanka, zagotavlja pa vso potrebno električno energijo za delovanje vseh potrebnih sistemov za varno dokončanje leta. Elekronsko krmiljeni letalski motorji imajo ves čas delovanja električno napajanje zagotovljeno iz lastnih posebnih generatorjev.''

''Če še ti odpovedo, so na voljo baterije, ki v povprečju do 45 minut zagotavljajo napajanje minimalno potrebnih inštrumentov in komunikacijskega sistema. Prezračevanje pa odpove ob izgubi vseh pogonskih agregatov, kot sta na primer motor in pomožni agregat. V Adria Airways popolnega izpada elektrike na letalu v komercialni operaciji še nismo imeli. Manjše okvare elektrike beleži vsak prevoznik, vendar je treba poudariti, da je električni sistem grajen tako, da sam teži po izolaciji odpovedanega dela in ohranitvi napajanja do popolnega izpada primarnih izvorov,'' je pojasnil.

'Le kratkotrajne motnje'

Proizvajalec letal Airbus po vedenju Šenka ''nima tipa letala s slabim sistemom elektronike, o čemer govori tudi visoka stopnja zanesljivosti''. Možnosti za izpad elektrike po turbulenci ali udaru strele so majhne, saj so letala narejena, testirana in certificirana za letenje v izrednih vremenskih razmerah. Možne so sicer kratkotrajne motnje, predvsem na predajno-sprejemnih sistemih nižjega frekvenčnega območja, ki imajo antene zunaj letala, ''vendar daleč od tega, da bi slednje ogrozilo varno nadaljevanje leta''.

Kalvarija na letu 72

Seveda pa napake na elektroniki niso nemogoče, o čemer priča dogodek, ki se je zgodil 7. oktobra lani. Airbus avstralske letalske družbe Qantas, ki je bil le malo starejši od ''izginulega'' letala Air Francea in imel podobno elektroniko, je letel nad severozahodno Avstralijo, bil pa je na poti iz Singapurja v Perth. V zraku je bilo tri ure, pilot je vključil avtopilota, saj je kazalo, da bo let 72 potekal brez zapletov. Po večerji pa naj bi sama od sebe odpovedala elektronika; posadka in potniki niso zaznali turbulence. Letalo se je nenadoma spustilo 200 metrov, pri čemer je potnike pometalo s sedežev. Poškodovanih je bilo okoli 70 od 300 oseb na krovu, utrpeli so predvsem zlome in poškodbe hrbtenic.

''Bilo je grozljivo. Najhujši dogodek v mojem življenju,'' je povedal potnik Jim Ford. Nigel Cour je z grozo opazoval, kako je ljudi razmetalo po letalskem trupu: ''Mojo ženo je vrglo v zrak, da je z glavo udarila ob strop.'' Njegov sopotnik Henry Bishop je opisal kričanje ljudi, Šrilančan Sam Samaratunga, ki je bil z ženo namenjen na sinovo poroko, pa je se je pripravljal na smrt. ''Mislil sem, da bom umrl. Z ženo sva se objela, da bi umrla skupaj.'' Sekunde so se zdele kot večnost, čeprav je kalvarija vsega skupaj trajala ''le'' 20 sekund.

Pilotoma je na srečo uspelo vnovič pridobiti nadzor nad letalom, tako da sta lahko prisilno pristala v odročni vojaški bazi, približno 700 kilometrov od Pertha. Poznejša preiskava je pokazala, da je do skorajšnje katastrofe prišlo zaradi napake na elektroniki.