Še 35 vojakov bo nadzorovalo območje Vidma, je sporočila Garufijeva. Vojaki ne bodo neposredno nadzorovali meje, temveč bodo patruljirali na celotnem mejnem območju, kar naj bi pomagalo predvsem v boju proti terorizmu in tihotapcem.
Tujce, ki niso iz držav članic EU, bodo strogo preverjali, nadzor pa bo okrepljen tudi v tržaškem pristanišču, je pojasnila Garufijeva in ob tem pohvalila dobro sodelovanje z avstrijsko in slovensko policijo. Pri nadzoru mejnih območij bodo uporabili enote, sestavljene iz italijanskih vojakov in policistov.
Slovenije niso obvestili
Slovensko zunanje ministrstvo je sicer danes sporočilo, da italijanske oblasti Slovenije niso obvestile o kakršnihkoli posebnih aktivnostih ali ukrepih na meji med državama. Ob tem so na MZZ dodali, da je slovensko veleposlaništvo v Rimu v rednem stiku z italijanskim zunanjim ministrstvom.
Zunanji minister Karl Erjavec je v Bruslju na vprašanje, ali se mu zdi poteza Italije potrebna, odgovoril, da je odločitev po njegovih informacijah padla zlasti zato, ker se želi Italija zaščititi pred kakšnimi nepredvidenimi dogodki, kot so razne teroristične aktivnosti.
"Vemo, da Italija v preteklosti ni bila imuna na take dogodke. To kaže pač na to, da je treba posebno pozornost nameniti varnosti," je menil Erjavec po zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju.
Žična ograja da ali ne?
V prejšnjem tednu so žično ograjo ob meji s Hrvaško postavili tudi ponekod na Primorskem, kar je že naletelo na odpor domačinov. Mnenja županov so deljena.
Postavitev žične ograje na obmejnih območjih, ki se sicer niso soočala z množičnim pretokom migrantov, je v preteklih dneh naletela na precejšen odpor, proti postavitvi žične ograje ob Kolpi je nastala tudi civilna pobuda. Prve kilometre iz žice z rezili je konec minulega tedna dobila tudi Primorska. Dober kilometer in pol so jo postavili pri ilirskobistriških mejnih prehodih Starod in Jelšane ter v okolici mejnega prehoda Dragonja.
Stališča županov so deljena. Kot je pojasnil bistriški župan Emil Rojc, je žičnata ograja potrebna. "Prepričan sem, da v kolikor bi se ta begunski val okrepil, kar se verjetno bo, bodo takrat tudi občani videli, da je to potrebno," je dodal.
Povsem nasprotno je stališče piranskega župana Petra Bossmana glede postavitve žične ograje ob Dragonji. Kot je že v petek zapisal, je žičnata ograja v Istri nezaželena in bo povzročila veliko nevšečnosti ljudem, ki ob meji živijo skupaj. "Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije," je izpostavil in dodal, da Istra slovi po svoji povezanosti, odprtosti in strpnosti.
Tudi koprski župan Boris Popovič je danes poudaril, da v mestni občini nad žico ne morejo biti navdušeni, obenem pa je izpostavil drug vidik omenjene problematike, in sicer pomanjkanje verodostojnih informacij.
Proti ograji tudi 13 direktorjev in ravnateljev
Proti ograji se je v odprtem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju zavzelo tudi 13 direktorjev in ravnateljev istrskih muzejev in galerij v Sloveniji in na Hrvaškem. "Postavitev bodeče žice na meji med Slovenijo in Hrvaško je za nas, ki vodimo javne kulturne ustanove na istrskem območju, nesprejemljivo dejanje, ki na simbolni in materialni ravni škoduje medsosedskim odnosom, razvoju kulturnega turizma in skupnim prizadevanjem za popularizacijo tukajšnje kulturne dediščine. Hkrati ta pregrada posreduje nevarno sporočilo, ki je naperjeno proti kulturi, svobodi, ustvarjalnosti in sožitju," so zapisali.
Pahor: Če Slovenija ne bo spoštovala schengenskih pravil, bo izključena iz schengna
Če Slovenija ne bo izvajala mejnega nadzora na svoji meji s Hrvaško, kot to od nje pričakujejo vse države schengenskega sporazuma, se bo schengenska meja z naše južne preselila na severno mejo, pa je danes opozoril predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je branil postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško in poudaril, da gre le za začasen ukrep.
"Mi imamo pravico in dolžnost vedeti, kdo prestopa slovensko mejo," je poudaril in dodal, da se je zato vlada odločila za postavitev žičnate ograje na meji s Hrvaško. A je predsednik republike zatrdil, da je to začasen ukrep, ki bo ostal, dokler ne bo dosežena evropska rešitev krize, med drugim večja varnost na zunanjih mejah EU.
"Ker je državni interes Slovenije, da ostane znotraj schengenskega območja, smo v primeru begunske krize dolžni začasno ukrepati z žičnato ograjo, zato da bi vzpostavili kontrolo in nadzor nad prehodom državne meje tako, kot od nas zahtevajo schengenska pravila," je povedal Pahor.
Zatrdil je, da če Slovenija tega ne bo izvajala tako, kot od nje pričakujejo vse države schengenskega sporazuma, se bo schengenska meja s slovenske južne preselila na severno mejo, kar bo Sloveniji prineslo izredno negativne posledice.
Glede žičnate ograje je Pahor dejal, da razume in spoštuje nezadovoljstvo dela prebivalcev na meji. "Sam prihajam z obmejnega območja in vem, da je vsaka meja moteča. Vendar je to začasen ukrep in bo služil samo toliko časa, dokler primerno ne uredimo popolnega spoštovanja schengenskega režima," je še povedal Pahor.
V Slovenijo doslej vstopilo 322.773 beguncev
Danes sta v Dobovo s Hrvaške poboči in zjutraj pripeljala dva vlaka s skupno 2097 begunci, sporočajo s Policijske uprave Novo mesto. Okoli 14. ure je prispel nov vlak, na katerem je bilo več kot 1041 beguncev.
Ob 6. uri sta bila od namestitvenih centrov v uporabi zgolj šotorišče Šentilj in center za tujce. V prvem je bilo 608, v drugem pa 24 oseb, pišejo na spletni strani policije.
V Slovenijo je sicer od 16. oktobra do danes do 6. ure vstopilo 322.773 beguncev, piše na spletni strani policije.
Merklova za drastično zmanjšanje
"Ker je od svoje države zahtevala več, kot bi si večina politikov upala, ker se je zoperstavila tiraniji in preračunljivosti ter zato, ker je pokazala trdno moralno vodstvo v svetu, kjer tega primanjkuje, je Angela Merkel osebnost leta revije Time," je pred dnevi v utemeljitvi izpostavila urednica revije.
In če so politični nasprotniki in celo zavezniki nemški kanclerki do zdaj očitali, da je vrata svoje države migrantom odprla preveč na široko, je ona zdaj očitno pripravljena popustiti oz. skleniti kompromis. Kot je povedala, bo Nemčija vendarle morala omejiti število prišlekov, ki naj bi jih bilo po napovedih samo letos več kot 340.000.
"Pri vsem skupaj moramo upoštevati tudi ljudi, ki jih skrbi za prihodnost, kar pomeni, da moramo zmanjšati, drastično zmanjšati število beguncev, ki prihajajo k nam," je v nedeljo dejala za ARD. To po njenih besedah pomeni sodelovanje s Turčijo v boju proti tihotapcem ljudi, izboljšanje situacij v sirskih begunskih centrih v Turčiji, Libanonu in Jordaniji in okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU. Na dolgi rok je njena strategija tudi poiskati splošno rešitev za migracijsko krizo, kjer je s strani držav, ki naj bi si migrante porazdelile, naletela na odpor glede kvot.
Merklova, ki ji je zaradi politike odprtih vrat do beguncev in migrantov precej padla priljubljenost in bi zato lahko bil ogrožen njen četrti mandat na zveznih parlamentarnih volitvah leta 2017, je pojasnila, da podporo glede ideje o zmanjšanju števila prišlekov uživa tudi znotraj vrst svoje desnosredinske Krščansko demokratske unije (CDU).
Merklova tudi na kongresu CDU vztrajala pri svojem
Kljub vsemu je na letnem kongresu svoje stranke CDU dejala, da zgornje meje, koliko beguncev bo Nemčija še sprejela, ki jo sicer zahteva del CDU, ne bo postavljala. Branila je svojo politiko "odprtih vrat" do beguncev in svoj poziv "zmoremo", s katerim je v minulih mesecih ničkolikokrat prepričevala svoje rojake, da sedanja rekordna begunska kriza ni nekaj, s čimer se ne bi bili sposobni soočiti. "To lahko rečem, ker je del identitete naše države, da delamo velike stvari," je poudarila. "Moralna in politična" dolžnost Nemčije kot najmočnejšega evropskega gospodarstva namreč je, da izpolni svojo "humanitarno odgovornost".
Zagotovila si je prepričljivo podporo svoje stranke CDU politiki spopadanja z migrantsko krizo. Večina več kot 1000 delegatov na letnem kongresu CDU je podprla namere kanclerke po zmanjšanju števila prihodov migrantov in iskanju evropske rešitve krize.
Delegati so na koncu sprejeli resolucijo o migracijah, katere besedilo ne omenja omejevanja števila beguncev.
V EU naj bi letos nezakonito vstopilo rekordnih 1,3 milijona ljudi
Nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na dokument Evropske komisije, danes poroča, da naj bi v Evropsko unijo med januarjem in novembrom nezakonito vstopilo že kar 1,28 milijona ljudi. Za primerjavo: v letih 2009-2014 je v Evropo nezakonito vstopilo skupno 813.000 ljudi.
Številka izhaja iz dokumenta, ki bo objavljen v torek in v katerem naj bi Bruselj pozval k ukrepom za bolj učinkovit nadzor zunanjih meja EU in med drugim ugotovil, da se je obstoječa strategija varovanja teh meja izkazala za "povsem neučinkovito". Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je lahko zunanje meje unije letos nezakonito - brez identifikacije, registracije in varnostnega pregleda - prečkalo na stotisoče ljudi.
Komisija naj bi posvarila, da je zaradi begunske in migrantske krize na kocki prihodnost schengenskega območja, in voditelje EU pozvala k "močni in skupni politiki varovanja zunanjih meja, utemeljeni na načelu skupne, deljene odgovornosti".
Največji nemški dnevnik Bild je medtem poročal, da naj bi se zaradi prihoda migrantov število brezposelnih v Nemčiji do leta 2017 povečalo za 376.000. To naj bi ugotovili raziskovalci Inštituta za svetovno ekonomijo (IFW) v Kielu. IFW predvideva, da bo v Nemčijo letos prišlo okoli 1,1 milijona, v letu 2016 milijon in v letu 2017 pa 600.000 migrantov. Od tega naj bi jih azil in delovno dovoljenje prejelo dober milijon. Leta 2017 naj bi jih bilo v tej skupini delovno sposobnih 470.000, a le nekje 94.000 naj bi jih našlo zaposlitev za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
