Kljub temu, da je v nedeljo stopil v veljavo dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, ki naj bi zaustavil tok nezakonitih migracij preko Turčije v Evropo, prihodi beguncev in migrantov na grške otoke ne pojenjajo.
V zadnjih 24 urah je po navedbah grških oblasti iz Turčije na grške otoke prispelo 1662 ljudi, skupno pa naj bi bilo na grških tleh sedaj "ujetih" že 50.411 ljudi, so sporočile Atene. Od tega jih je v Idomeniju na meji z Makedonijo še vedno okoli 13.500.
Proces vračanja migrantov za zdaj še ne deluje, pričakovati pa je, da bodo begunce začeli vračati v Turčijo od 4. aprila naprej.
Med tem bi na grške otoke moralo prispeti 2.300 evropskih strokovnjakov (med njimi pripadniki varnostnih sil in prevajalci), ki bi pomagali uresničevati dogovor, a še niso prišli tja.
Vprašanje pa ostaja, kaj se bo zgodilo z več deset tisoč begunci in migranti, ki so obtičali v Grčiji in pred zaprto makedonsko mejo.
Okoli begunskega centra v Makedoniji postavljajo višjo ograjo
Makedonska vojska od sobote okoli begunskega sprejemnega centra v kraju Tabanovce na makedonsko-srbski meji postavlja okoli dva metra visoko ograjo z bodečo žico. Za višjo ograjo - doslej je bila visoka en meter - so se odločili zaradi bega okoli 40 beguncev iz sprejemnega centra, poročajo tamkajšnji mediji.
Po zaprtju balkanske begunske poti je v kraju Tabanovce ostalo okoli 1000 ljudi, dodatnih 362 pa jih je na nikogaršnjem ozemlju med Srbijo in Makedonijo. Slednji se ne želijo vrniti v sprejemni center.
Prosilci za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v centru Tabanovce, pa se po besedah vodje centra Gorana Stojanovskega upirajo vračanju v sprejemni center Vinojug pri Gevgeliji na meji z Grčijo. Nekaj beguncev naj bi zaradi postavitve ograje tudi gladovno stavkalo.
V sosednji Bolgariji so ob tem zaskrbljeni, da bi država postala nadomestna pot za begunce in tihotapce z ljudmi, vendar so razmere po besedah tamkajšnjega premierja Bojka Borisova mirne. Bolgarija, ki ima 270 kilometrov zelene meje s Turčijo, je na kritičnih mestih že postavila žično ograjo. Na bolgarsko-turški meji je okoli 2000 policistov, medtem ko je na meji z Grčijo 400 vojakov, dodatnih 500 pa jih je v pripravljenosti.
Frontex za pomoč Grčiji pri vračanju prebežnikov potrebuje dodatnih 1500 policistov
Agencija EU za zunanje meje Frontex je danes sporočila, da za pomoč Grčiji pri vračanju prebežnikov v Turčijo potrebuje dodatnih 1500 policistov ter 50 strokovnjakov za vračanje in ponovni sprejem. Številne države članice EU so že napovedale povečanje kvot svojega osebja.
Frontex bo še naprej podpiral Grčijo pri nadzoru meja, iskanju in reševanju, registraciji in identifikaciji migrantov, prav tako pa bo pomagal lokalnim oblastem pri vračanju in ponovnem sprejemu iz žariščnih točk, je navedeno na spletni strani Frontexa. Agencija ima sicer trenutno v Grčiji 734 svojih predstavnikov.
"Pomembno je poudariti, da lahko Frontex vrne ljudi šele po tistem, ko grške oblasti opravijo podrobno analizo vsakega posameznika in izdajo končno odločitev o vrnitvi," je povedal direktor Frontexa Fabrice Leggeri. "Vrnitev tistih, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite, bo potekala skladno z zakonodajo EU in mednarodnim pravom," je poudaril.
Grčija namreč nima dovolj osebja, ki bi obravnavalo vse prebežnike, ki so prišli iz Turčije.
Begunski dogovor med EU in Turčijo naj bi sicer deloval po načelu eden za enega, po katerem bi za vsakega Sirca, ki ga bodo vrnili v Turčijo z grških otokov, drugega Sirca preselili iz Turčije v unijo. Glede na dogovorjeno, naj bi v Turčijo vrnili do 72.000 sirskih prosilcev za azil, v zameno pa bo EU sprejela do 72.000 Sircev. Ko bo ta kvota izpolnjena, bo načelo eden za enega nehalo veljati.
Turčija pa bo v primeru izpolnitve pogojev deležna nekaterih ugodnosti. Do konca junija bi tako lahko predvidoma pospešili vizumsko liberalizacijo za turške državljane in odprli novo poglavje v pristopnih pogajanjih Turčije z EU. Unija pa bo prav tako pospešila izplačilo že dogovorjenih treh milijard evrov Turčiji za pomoč sirskim beguncem.
UNHCR ne bi več sodeloval pri prevozu migrantov v begunsko taborišče Moria
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je sporočil, da ne bo več sodeloval pri prevozu migrantov in beguncev, ki so na Lezbos prispeli na novo, v begunsko taborišče Moria na otoku.
To taborišče, ki ga je minuli teden obiskala hollywoodska zvezda Angelina Jolie, je namreč sedaj zaprtega tipa, migrantom, ki so jih tja pripeljali, "pa ni dovoljeno iti ven", je povedal tiskovni predstavnik UNHCR Boris Češirkov.
UNHCR namreč v okviru svoje politike ne deluje v takšnih begunskih taboriščih in se bo zato umaknil ter le opazoval z namenom identificirati in pomagati najbolj ranljivim migrantom, med njimi tudi mladoletnikom brez spremstva. Prej so se migranti lahko prosto gibali po otoku in to kljub prisotnosti policije.
Sicer pa je UNHCR še sporočil, da je večina migrantov in beguncev, ki so na Lezbos prišli pred nedeljo, otok že zapustila in so jih odpeljali v sprejemne centre na celini.
Ljubljanski mestni svet po daljši razpravi podprl nastanitev migrantov v občini
Ljubljanski mestni svetniki so na današnji seji po daljši razpravi podprli nastanitev migrantov v občini. Burno je bilo že na začetku seje, ko je svetnika SDS Jerneja Pavlina zanimalo, zakaj je policija na območju Kotnikove poostrila nadzor, če nevarnosti po zagotovilih Mola ni.
Pavlin je na župana Zorana Jankovića naslovil vprašanje o azilnem domu na Kotnikovi ulici v Ljubljani, ki je v neposredni bližini vrtca Ledina ter le nekdaj metrov dlje od Osnovne šole Ledina in dijaškega doma Tabor. Pavlinu se lokacija ne zdi primerna, saj je v centru nastanjenih okoli 40 polnoletnih moških, ki ne potrebujejo asimilacije v šolsko okolje.
Prav tako je Pavlina zanimalo, zakaj sta policija in redarstvo na tem območju poostrila nadzor, če naj varnostnega tveganja po zagotovilih Mestne občine Ljubljana (Mol) ne bi bilo. Svetnik LZJ Marjan Sedmak pa je dejal, da s tovrstnimi vprašanji vnaprej brez dokazov kriminaliziramo ljudi, kar je po njegovem mnenju podlo.
V NSi so sicer predlagali tudi, da svetniki izrazijo nasprotovanje nastanitvi migrantov v Ljubljani, dokler jim vlada ne predstavi celovite rešitve zaščite prebivalcev glavnega mesta. Mojca Kucler Dolinar je Jankovića zato vprašala, ali je na sejo povabil predstavnike vlade oziroma pristojnega ministrstva, a ji je Janković odgovoril, da ne.
Janković je v svojem odgovoru poudaril, da v Ljubljani na Viču že dolgo deluje azilni dom, ki sprejema begunce, otroci pa so že leta vključeni v šolo Livada. Doslej ni bilo nobene težave, ravnatelj omenjene šole pa je bil povabljen na Švedsko, da predstavi primer dobre prakse, je dodal župan.
