Laridžani: 'Čas je za diplomacijo'

Glavni iranski jedrski pogajalec Ali Laridžani, ki se danes mudi na obisku v Grčiji, je obljubil sodelovanje Teherana, če bo vprašanje iranskega jedrskega programa obravnavala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in ne Varnostni svet Združenih narodov. "Ne bi smelo priti do prenagljenih potez, ki bi vodile v konflikt," je poudaril Laridžani in izpostavil, da je čas za diplomacijo.

Po pogovorih z grško zunanjo ministrico Doro Bakojanis je Laridžani še ocenil, da je bila napotitev iranskega vprašanja pred VS ZN "korak v napačno smer".

VS in Nemčija brez sporazuma o resoluciji

Zunanji ministri petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velike Britanije) in Nemčije v ponedeljek zvečer v New Yorku niso dosegli sporazuma glede resolucije o Iranu. Po navedbah neimenovanega diplomata strani niso podprle predloga ZDA, da naj bi na podlagi VII. poglavja ustanovne listine sprejeli resolucijo Združenih narodov, s katerimi bi proti Iranu lahko uvedli sankcije ali celo uporabili silo.

"Menim, da obeti za dogovor v tem tednu niso dobri," je še dejal neimenovani diplomat. Pogovori, ki so se začeli v ponedeljek zvečer v New Yorku so trajali tri ure.

Potrebovali bi dva tedna

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je ocenil, da bo potrebnih še 14 dni za dogovor petih stalnih članic VS ZN in Nemčije o resolucijo o Iranu. "Odprtih je še pet do šest vprašanj," je dejal Steinmeier. Po napovedih naj bi se Steinmeier danes ločeno sestal z britansko zunanjo ministrico Margaret Beckett in francoskim zunanjim ministrom Phillippeom Douste-Blazyem. Slednji se je v ponedeljek zvečer v New Yorku sestal tudi z glavnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom. Po sestanku sta se oba zavzela za "hitro diplomatsko rešitev" iranske krize.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ocenil, da bodo potrebna še nadaljnja pogajanja, vključno z neposrednimi pogovori med petimi stalnimi članicami VS ZN in Iranom.

Kitajska pa je v odzivu izrazila zaskrbljenost, da bi predlagana resolucija o Iranu lahko privedla do nove vojne. Obenem je pozvala Veliko Britanijo in Francijo, naj iz osnutka odstranita vsakršne navedbe o morebitnih sankcijah ali vojaški akciji proti Teheranu.

Bela hiša prejela Ahmadinedžadovo pismo

Bela hiša je medtem v ponedeljek zvečer po lokalnem času potrdila, da so prejeli pismo iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, vendar v pismu po beseda tiskovnega predstavnika ameriškega predsednika Georgea Busha, Scotta McClellana, ni odgovora na zaskrbljenost mednarodne skupnosti zaradi iranskega jedrskega programa. "Obstaja cela vrsta pomislekov, ki jih ima mednarodna skupnost glede iranskega režima, v pismu pa ni niti besedice o teh pomislekih," je dejal McClellan.

Podobno je ocenila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je dejala, da pismo iranskega predsednika Bushu, ki je sicer prva neposredna komunikacija kakega iranskega voditelja z ameriškim predsednikom v zadnjih 27 letih, ne pomaga najti rešitve glede spornega iranskega jedrskega programa. Kot je dejala Riceova, je pismo dolgo 17, 18 stani, njegova vsebina pa se nanaša na zgodovino, filozofijo in vero.

Tudi tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Frederic Jones je dejal, da Washington zaradi Ahmadinedžadovega pisma ne bo spremenil svojega stališča. "Nič v pismu se ne nanaša na vprašanja med Iranom in mednarodno skupnostjo," je dodal Jones.