20. maj 1978: Palestinski teroristi so na pariškem letališču Orly streljali na potnike poleta za Tel Aviv. Ubitih je bilo osem ljudi, med njimi dva policista in trije napadalci.
3. oktober 1980: Pred pariško sinagogo je eksplodirala bomba. Ubiti so bili štirje ljudje, okoli 20 je bilo ranjenih.
29. marec 1982: V napadu na vlak med Toulousom in Parizom, na katerem bi moral potovati takratni pariški župan Jacques Chirac, je bilo ubitih pet ljudi, 77 pa ranjenih. V napad naj bi bil vpleten znani terorist Carlos, znan tudi kot Šakal.
9. avgust 1982: V strelskem in bombnem napadu na restavracijo Goldenberg v pariški judovski četrti je bilo ubitih šest ljudi, 22 pa ranjenih. Storilcev niso nikoli odkrili.
15. julij 1983: V eksploziji bombe na okencu letalske družbe Turkish Airklines na pariškem letališču Orly je bilo ubitih osem ljudi, 54 pa ranjenih. Za napad so leta 1985 obsodili tri Armence.
31. december 1983: Na železniški postaji v Marseillu je eksplodirala bomba, pri čemer sta umrla dva človeka, 34 je bilo ranjenih. Nekaj minut pred tem je eksplozija odjeknila tudi na vlaku, ki je potoval iz Pariza v Marseille, in ubila tri ljudi. Odgovornost za napad je prevzela arabska skupina, povezana s teroristom Carlosom.
17. september 1986: V bombni eksploziji pred veleblagovnico v Parizu je bilo ubitih sedem ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Šlo je za enega v nizu 15 napadov, ki jih je v letih 1985 in 86 izvedla proiranska skupina. Skupaj je bilo v teh napadih ubitih 13 ljudi, 303 pa so bili ranjeni.
25. julij 1995: Na pariški postaji podzemne železnice Saint Michel je eksplodirala bomba in ubila osem ljudi, 119 je bilo ranjenih. To je bil najhujši v vrsti napadov alžirskih skrajnežev, ki so poleti 1995 ubili skupaj osem ljudi.
3. december 1996: Na pariški postaji podzemne železnice Port Royal je eksplodirala podtaknjena bomba. Ubiti so bili štirje ljudje, 91 pa je bilo ranjenih.
11., 15. in 19. marec 2012: Morilec na skuterju Mohamed Merah je v treh strelskih napadih v Toulousu in Montaubanu ubil sedem ljudi, med njimi tri vojake ter tri učence in učitelja judovske šole. Meraha je policija kasneje ubila.
7., 8., 9. januar 2015: Zamaskirana moška sta ob vzklikih, da maščujeta preroka Mohameda, vdrla v prostore satiričnega časnika Charlie Hebdo ter začela streljati. Po daljšem lovu so ju ubili, kot tudi tretjega napadalca, ki je ubil policistko in štiri talce v judovskem supermarketu. Skupno z napadalci je bilo v napadih ubitih 20 ljudi.
26. junij 2015: V napadu na tovarno ameriškega podjetja je bila obglavljena ena oseba, še dva človeka sta bila ranjena. Storilec naj bi imel povezave s skrajno salafistično organizacijo.
21. avgust 2015: Ameriški vojaki so na vlaku na poti iz Pariza v Amsterdam preprečili pokol, ko so obvladali močno oboroženega moškega. Napadalec naj bi bil Maročan in skrajni islamist.
13. november 2015: V nizu terorističnih napadov na šestih lokacijah v Parizu, za katere je odgovornost prevzela Islamska država, je bilo ubitih 130 ljudi. To je bil najhujši teroristični napad v Franciji doslej.
7. januar 2016: Na obletnico napada na časnik Charlie Hebdo so policisti pred policijsko postajo v Parizu ustrelili moškega, ki je imel pri sebi nož in jopič z eksplozivom.
24. marec 2016: Policija je pri 34-letnem Francozu v najetem stanovanju v pariškem predmestju našla skladišče orožja. Moškega so prijeli in naj bi pripadal teroristični mreži, ki je pripravljala napad.
13. junij 2016: Zahodno od Pariza je moški zabodel policista ter se zatekel v njegovo stanovanje, kjer je ubil tudi policistovo ženo. Policija je napadalca, ki naj bi bil pripadnik Islamske države, ustrelila.
14. julij 2016: Med praznovanjem francoskega nacionalnega praznika je v Nici 19-tonski tovornjak zapeljal v množico ljudi, pri čemer je bilo ubitih najmanj 84 ljudi. Preiskovalci so v prerešetanem tovornjaku našli orožje in dokumente 31-letnega Francoza tunizijskega porekla, ki je izstrelil več strelov, preden so ga ubili policisti.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.