Dogovor je bil sprejet na podlagi novega kompromisnega predloga reforme, ki sta ga ministrom predstavila evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler in grški kmetijski minister Georgios Drys.
Bistvo reforme je temeljit poseg v sistem finančne podpore evropskim kmetom, ki po novem ne bo več vezana le na proizvodnjo. Ta povezava se bo ohranila le v manjšem delu, v ospredje pa bo stopilo izpolnjevanje meril, kot so zagotavljanje varne prehrane, izpolnjevanje okoljskih standardov, varovanje zdravja živali in rastlin. "Večji del plačil ne bo več vezan na proizvodnjo in kmetje bodo dobili možnost za pridelovanje tistega, kar si želijo porabniki," je razložil Fischler.
"Reforma je prijazna tudi do svetovne trgovine. Z njo se EU namreč poslavlja od sistema subvencij, ki je izkrivljal svetovno trgovino in bil v škodo predvsem državam v razvoju," je dejal komisar.
Komisar Fischler in grški minister Drys pa nista pozabila omeniti cele vrste pozitivnih posledic, ki naj bi jih čutilo evropsko kmetijstvo. Evropski kmetje so dobili jasne smernice, kako najbolje porabiti sredstva, prav tako naj bi postalo bolj konkurenčni in tržno usmerjeni, obenem pa tudi okolju prijaznejše in bolj trajnostno usmerjeno. Evropski kmetje naj bi dobili veliko fleksibilnost pri proizvodnji, a ohranili stabilen dobiček, izvajanje skupne politike naj bi bilo enostavnejše, omogočena pa naj bi bila tudi izvedba širitve EU, sta poudarila.
Verjetno najtežje doseženi dogovor v 45-letni zgodovini skupne kmetijske politike bo podlaga za oblikovanje evropskega kmetijstva za naslednjih deset let (Nekatere osrednje rešitve dogovorjene reforme predstavljamo v ločenem članku). Dogovor je zelo pomemben tudi za oživitev svetovno trgovinski pogovorov, ki se bodo septembra nadaljevali v Mehiki.
Vlade članic EU v glavnem zadovoljne
Kot rečeno, je z zadovoljstvom dogovor o reformi pozdravila Nemčija, največja plačnica v skupni proračun EU, ki se je ves čas zavzemala za radikalno spremembo sedanjega sistema. Nemška kmetijska ministrica Renate Künast je bila po koncu pogajanj kmetijskih ministrov EU v Luxembourgu prepričana, da bodo nemški kmetje ne le lahko živeli z doseženim kompromisom, pač pa jim nov dogovor odpira pot za nadaljnji razvoj. Sama unija pa si je s kompromisom utrdila položaj pred septembrskim krogom pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, je tudi menila nemška ministrica.
Francija, največja prejemnica evropskih sredstev za kmetijstvo, je z doseženim zadovoljna. To je potrdil francoski premier Jean-Pierre Raffarain, pri tem pa še menil, da je bil dogovor v veliki meri dosežen zaradi uskladitve med Nemčijo in Francijo. Francoska vlada je zadovoljna, ker ji je uspelo ohraniti možnost povezave med subvencijami in proizvodnjo v določenih sektorjih, manj zadovoljne pa dogovor pušča francoske kmete, ki se že ostro odzivajo na spremembe v zanje močno ugodnem sedanjem sistemu.
Zaradi boljše pozicije EU pred novim, septembrskim krogom pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru WTO, je bila z doseženim kljub splošni zadržanosti zadovoljna tudi Danska. Dogovor o reformi unijo nedvomno postavlja v boljši položaj za pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine, kot če bi povezava na pogajanja prišla brez dogovora o tem, kak naj bo njen notranji sistem, je dejala danska kmetijska ministrica Mariann Fischer Böl. Nad samo globino reform pa danska ministrica ni bila zadovoljna. "Resda dogovor pomeni pomemben korak, a spremembe niso dovolj globoke," je izjavila po koncu pogajanj.
Da lahko z dogovorom živijo, so potrdili tudi v Helsinkih. Tako finska vlada kot tamkajšnji kmetje reforme dobro sprejemajo. Medtem ko kmetje po Evropi močno obsojajo reforme, ki pomenijo manj ščitenja na trgu, so finski kmetovalci v posebnem položaju: večina jih kmetuje v izredno težkih oziroma specifičnih pogojih, za njih pa so ugodnosti obdržane. Kljub temu pa je sindikat kmetovalcev izračunal, da bodo finski kmetje na leto izgubili za okrog sedem milijonov evrov prilivov iz evropske blagajne.
Evropske kmetovalske organizacije kritične
Največji dve organizaciji, ki povezujeta evropske kmete, Copa in Cocega, sta dogovor o reformi obsodili, saj ocenjujeta, da ta vodi h koncu te skupne politike. Tiskovni predstavnik obeh organizacij Stef Swinnen je dejal, bo zaradi ukinjanja vezanosti subvencij na proizvodnjo kmetijska politika renacionalizirana, s tem pa bo skupnega kmetijstva v EU konec. Poleg tega bo po prepričanju kmetov reforma destimulirala proizvodnjo v določenih sektorjih, po Swinnenovem mnenju lahko Evropa konča kot Švica - s sicer lepim podeželjem, a brez produkcije.
Ob zadovoljni berlinski vladi so nezadovoljni tudi nemški kmetje. Nemška kmečka zveza (DBV) je reformo že ostro kritizirala in se pridružila splošnemu mnenju krovnih organizacij evropskih kmetovalcev. Za same kmete pa reforma pomeni finančne izgube - kmetijska organizacija je izračunala, da bodo nemški kmetje na leto prikrajšani za okrog 1,5 milijarde evrov priliva iz evropske blagajne.
